Za popoldne imam v planu vrniti zrihtano postajo na Zavrh (čaka me v Megovem avtu pri Rutarju) in potem, po montaži na lep štart v menišijskih gozdovih za Pokojiščem. Predno se zapeljem na AC, še preverim … in postaja od noči spet ne oddaja… torej je spet/še nekaj narobe. To potrdi tudi Boštjan in pustim postajo v avtu (da jo Mega odpelje spet nazaj).

In se kljub temu zapeljem na AC in naprej… Vrhnika -> Borovnica -> Pokojišče (tu že sije sonce na polno in modro nebo…) in v gozdu desno na kolovoz in na čistino: idiličen poševen travnik, s travco kot za golf. In piha rahlo gor. Žal je zgornji del dokaj položen, potem pa se pobočje bolj povesi.

Razgrnem Rook 2, se hrbtno vpnem in malo počakam. Prvič ga skoraj namestim v zidek (preslab vetrič), potem pa ga po delnem dvigu samo zložim nazaj. Počakam spet na malo več vetra in potegnem in gre lepo nad mene. Po obratu naredim nekaj korakov, dokler se strmina ne poveča in potem zagrabi in lepo speljem. Strmina se spusti, mene kar drži (in še malo dvigne gor) da sem kar nekaj nad drevesi gozdne mejo spodnjega roba jase. Ves nervozen gledam bližajoči se konec jase. Zavijem čisto levo do roba dreves (ki jih skoraj podrajsam) in potem desno, pravokotno na pobočje ob spodnjem robu jase z močnim bremzanjem. Malo pred nasprotnim koncem jase stopim na tla (sem pa na koncu ves čas gruntal, kdaj bom prevlekel padalo…).

Roman Debevec : O, ti lump! A kr u moj peskovnik…??😉 Količki s trakci so sicer levo v gozdičku nižje od košate bukve… lp! [11.11.2021 14:51]Zoran Gaborovič : Kakšen peskovnik 😇 ? Prelep travnik sredi menišijskih gozdov, zrihtan kot golf plac. Neprecenljivo. Sem še 1h pol ležal in se sončil (pa zraven še padala posušil…) 😊 [11.11.2021 15:45]Roman Debevec : Si preveč napisal in s tem izdal skrivni kotiček… Se bojim, da bo naslednjič preveč gužve na štartu… Nič več brezkrbnega poleškavanja na sončku… 😃 [11.11.2021 16:49]

Vesel kot radio, saj je to moj 999 novi/različni start (med novnovimi ali novnovnovimi) 🙂 .

Odpešačim počasi gor (sem brez palice) in sedem na sonček in malo uživam v toploti. Potem pa se spomnim in hitro še coto ven na sonček, na sušenje. Med sončnim meditiranjem razmišljam, ali grem pogledati še sosedni start Menišija 2. Pa se mi zdi, da bi za 1000či start moral biti vendar nekaj bolj zaresnega.

Na koncu pospravim robo in se vseeno odpeljem nazaj na cesto in v gozd na drugo stran, do dosti manjše jase. Vendar se mi zdi ta start preveč položen za moje zmožnosti, piha pa tu popolnoma nič…

Na poti nazaj si pogledam še štart Pokojišče, pa tudi ni zame (preveč položen, da o dveh el.pastirjih počez in kravah znotraj niti ne govorim.)

Ker imam z Megom danes zemeljske opravke v bizeljskih koncih in ker sva kmalu fraj, predlagam obisk bližnjega štarta Orešje (zaresen, opremljen start, ne neki naši projekti…), ki si ga že dolgo želim. Včeraj pa ga je obiskal Gabor in me spomnil nanj.

Ker z Megom v teh krajih celo nekaj sončka vidiva in ker napovedanega močnega JZ tukaj ni nikjer, se odpeljeva na start.

Res je lepo zrihtan in po vetrokazu piha idealno gor, zato se takoj pripravim: tangice, rezerva in Rook 2 ML (ki je že suh). Mega mi pomaga postaviti.

Vetra je malo premalo za zidek, zato se po hrbtnem dvigu samo obrnem in po nekaj korakih odletim (Mega potem pove, da je bilo prav vzorno s pravilnim tekom po pobočju). Ker ne vem za jadriličarske pristanke na levo ob Sotli in ker so povsod sami vinogradi in ker je desno, pod prelepim gradom Bizeljsko, cesta in travniki zraven (kamor bo Mega najhitreje prišel), se usmerim tja.

Lepo me drži (čeprav me tudi 1m ne dvigne nikjer), da se visoko pripeljem do zadnjih travnikov in tam, preden stopim na tla, še malo zaslalomiram tik nad tlemi padajočega travnika.

Mitja Kuzman : Kul, sam pristanek nisi glih izbral [1.11.2021 15:11]Rado Voglar : Bo drugič v KG 😁 [1.11.2021 15:48] Zoran Gaborovič : kje pa je kakšen bolj pravi pristanek ? Jaz sem povsod same trte gledal  [1.11.2021 16:19]Mitja Kuzman : Poglej si kje mi pristajamo, pristanki za jadrilico ob sotli. [1.11.2021 16:56]Mitja Kuzman : Mislim da je dol tudi veterna vreča [1.11.2021 16:57]Zoran Gaborovič : Ja vidim… V tisto smer pa sploh nisem gledal (sem grad opazoval  ). Bom za drugič vedel  [1.11.2021 17:05] Štajer Flajer : Tud vreme bi lahk boljse izbral 😊😊 [1.11.2021 18:50]

Samo naberem in gor na cesto, kamor pride Mega čez nekaj trenutkov.

Vesel kot radio, saj so kakšne dve ali tri iracionalne (?) traume zadnjega leta malo pomirjene (upam) in ker je to končno spet moj zaresen novnov start po dolgem času (sploh ob neuresničenih projektih v zadnjem času). Pa še približevanje jubileju z lepim zaresnim startom…

Hvala Mega za podporo 🙂 .

Z LCjem naokoli po slabi makadamski cesti na vrh senožeti smučišča Senožeta.

Malo se razgledujem po lokaciji, kjer je prvi odletel Pojetov Jože (nekaj jih je odletelo s spodnjega platoja, kdo tudi že prej, od tu pa po Jožetu le še eden, ki je pa pristal na spodnjem platoju). Start/travnik je čudovit (šolski teren), edina slabost je, da piha v hrbet po pobočju dol. In to od močno, do malo manj močno.

Malo čakam, potem postavim Rook 2 in potem naštiman čakam naprej.

Ko piha minimalno od zadaj, potegnem, pa ga tudi pod razno ne spravim nad sebe. Naslednjič enako. Zdaj čakam, dokler ne bo nula.

In sonce počasi leze za hrbtom dol… in se res zgodi in celo verjamem, da dahne od spredaj, ko zalaufam. In speljem in me lepo dvigne. Čeprav sem mislil pristati kar na prvem platoju spodaj (da ne bom imel predaleč nazaj gor do LCja), me tako lepo drži, da zapeljem v levo poseko ob vlečnici in potem ven nad dolino, kjer kar malo zaokrožim, da pristanem zraven parkinga.

Vesel kot radio.

Ampak, s seboj nimam pohodnih palic… zato nabranega Rooka 2 odložim za utico in se stoično počasi odpravim v hrib.

Meni se zdi, da hodim neskončno dolgo in da bom umrl, ko le prilezem po 100 višincih na vrh…

Potem pa na golaž in druženje do prvih večernih poročil…

Ker po poti domov že rahlo kaplja, najprej razmišljam o današnjem zaključku padalskih aktivnosti. Pa vidim po radarski, da na Dolenjskem ni dežja in tudi kamere kažejo okoli Ivančne gorice suhe ceste. Zato se čez nekaj časa zapeljem v to smer.

Na tem motokros poligonu sem že bil malo pred lanskoletno nesrečo, pa je pihalo močno zelo narobe. Danes ne piha nič, ko hodim po strmini gor, zato pa na vrhu začne kapljati. Malo obupan počakam, pa nepričakovano poneha in postavim.

Na zgornjem pokošenem travniku nad teraso (kjer je Erzova originalna lokacija) čakam, da bo kaj pihnilo, pa nič. Nasprotno, celo rahlo z desne od zadaj občasno dahne. Seveda v takem ne morem startati na tako položnem (po prelomu pa robidovna in šavje), zato se prestavim pod rob na levo na motokros pisto.

Levo in desno že več let nepokošeno šavje – seveda so najbolj kritične tečne rože. Nekako razprostrem čez to šavje in 3x preverim štrikce in populim nekaj najbolj tečnih rož. Potem čakam, da ne piha z desne od zadaj in potegnem in speljem skozi šavje nad dolino. Spodaj, na pokošenem travniko je užitek pristati.

Ko pa naberem padalo, ugotovim, da mi je šavje snelo pohodno palico s hrbta. Ampak ne grem zdajle nazaj gor, saj je v bližini še naslednja lokacija.

Ker si torej danes ne obetam kakšnega bolj resnega letenja, se odločim za projekte, po možnosti v (relativno) bližnji okolici. Izbiram bele pike (če pa bo kaj novega, pa še bolje).

Čez griče do Grosuplja na prvi ogled: skupina nedeljskih drogerašev na samotnem pristanku v skriti dolinici; ampak itak je trofazna počez čez pobočje in ne bom tvegal.

Naslednja je ta samotna dolinica/planotica Zavrh (za Spodnjo Slivnico pri Grosuplju) z razkošnim (novodobnim ?) gradičem. Parkiram in ker piha z leve od gradiča sem SV (start pa na Z in zgoraj položen) raje vržem čez ramo Rooka 2.

Na vrhu je preveč položno, zato razgrnem malo nižje. Pri gradiču ugotavljajo (“veter” od tam nosi glasove), da je gori na griču očitno nek padalec. Večinoma piha z desne od gradiča, zato kar nekaj čakam na nulo in “zalaufam”. In gre Rook 2 gor in speljem tako, da z ritjo rahlo podrajsam po travi položnega pobočja, preden me lepo dvigne nad pobočje in me odnese kar presenetljivo daleč (mimo lovske preže) po spodnjem položnem travniku.

Naberem in v LCja, kjer ugotovim, da sem brez pohodne palice, ki mi jo je na odletu očitno snelo s hrbta.

Še enkrat gor in kar nekaj iskanja (ima varovalno zeleno barvo), preden jo zagledam v travi.

Potem si ogledam še štiri potencialne lokacije z vmesno krajšo plohico.

Na dveh sicer veter ni ravno pravi, vendar je odločilno to, da so spodaj, pod ozkim brezdrevesnim koridorjem, še droti trofazne … in vse skupaj mi je preveč…

Na zadnjih dveh lokacijah pa mi veter ves čas ogledovanja in čakanja piha direkt v hrbet, kar je spet preveč zame…

Očitno rabim še kar nekaj rehabilitacije (psihične in fizične…)