Danes veliko SV čez SLO in odločim se za projekte. Naj bi pa bilo za spoznanje hladneje (samo okoli 30st 🙂 ).

Najprej v Želimlje, kjer sem že 2x zastonj stal. Danes sicer tudi piha z vseh smeri (čeprav bi glede na SV moralo od spredaj), vendar se mi zdi, da so cikli bolj definirani kot prejšnjikrat (od leve, pa od zadaj, pa z desne, pa od spredaj…).

Postavim in čakam nekaj ciklov in potegnem. In mi Rooka potegne v levo in čez glavo čez rob naprej.

Pri drugem postavljanju že vse teče z mene. Spet počakam nekaj ciklov in potem potegnem in lepo zagrabi in se vržem čez rob in slalom med drevesi in nad kozolcem in čez vrtičke spodaj. Droti počez so mi prenizki, zato ostro zavijem v desno.

Položen travnik tipa Erzo. Starejša gospa me čez ograjo od zadaj sprašuje, kaj iščem. Povem, da nič, da pa bi malo dvigoval padalo. Pravi, da ni problema, saj je pred kratkim pokošeno.

Ko postavim, prirohni mlajši (verjetno sin) gospodar, ki izlije ves svoj žolč (uničujem travo, sigurno se bom obesil na drote, pa vse kar brez vprašanja, pa…), čeprav ga takoj seznanim, da mi je starejša gospa dovolila. On pa še kar… Ko mu zmanjka besed, ga vprašam, če pospravim, pa zarenči, naj mi za danes bo, ampak nikoli več…

Precej močno piha, zato kar nekaj časa »ground handlam«. V prvi kombinaciji se nekajkrat odlepim in skakljam in stopim na tla, v drugi pa uspem celih 70m preleteti po zraku, preden spet skakljam po travniku.

Tudi tu sem že enkrat bil, pa je pihalo od zadaj. Danes v sunkih buta gor in takrat drevesa kar završijo. Ker imam padalo ves čas rinfuzo v prtljažniku, poskusno potegnem ven in čakam na predah.

Hrbtno ga lepo dvignem in potisnem naprej in sem v zraku. Na levo v majhno dolinico, kjer pa me naslednji vetrni sunek zagunca in zaustavi, da v nekaj nihajih le malo prilezem naprej, preden stopim na tla.

Grem pogledati še na bližnje Vrbičje 1 in 2. Pa tisto sunkovito pihanje tu pomeni od zadaj, tako da mi v tisti ozki ror med drevesi spodaj res ni za poskušat.  

In se že vozim proti domu, ko se med potjo spomnim še na en dolg, kjer sem tudi že 2x stal brez uspeha.

Danes je tukaj sicer trava visoka 1m+, šavje je tudi že precej zraslo, ampak po desni bi mogoče šlo, saj občasno pihne prav močno tudi gor (sicer iz vseh smeri, vendar tudi ciklično, kot v Želimljah).

Postavim, počakam, da pihne gor in zaplužim skozi travo in speljem. Čez kozolec in na levo, kjer me samo po liftu spusti na tla.

Danes je v planu pohajanje po hribih v okolici Kranjske gore in glede na napovedan SZ v višavah in vnebovzetno termiko do 4000+, si ne obetam kakšnega starta. Ker imava z Alenko s sabo kužka, si izbereva bolj položno pot od Železnice na vrh Vošce.

V Kranjski (kjer je bilo na pristanku še pred pol ure 10m SZ) pozdraviva nekaj padalcev, ki ravnokar (skoraj v brezveterju) pristajajo in se pozanimava za pogoje v zraku, ki so baje trenutno odlični. Z motorjem se pripelje še Jani in eno od padalk predstavi kot svojo »nesmučarsko« hčerko, ki je pred kakšnim letom začela po očetovih padalskih stopinjah.

Z LCjem se zapeljeva gor do Železnice. Za vsak slučaj vzamem hribovski padalski komplet in čez pašnike po ostankih ceste do gozda (malo više se cesta konča in je treba strmo v hrib na vršni greben). Na grebenu sva spet na nekdanji graničarski stezi.

Gor in dol in gor do širokih planjav na vrhu Vošče. Prelepi razgledi brez oblačka na Martuljške gore čez dolino in Julijce nasploh.

Tu na vrhu na 1700+ pa piha lepo rahlo iz doline gor J, JZ (termika je očitno že prevladala, SZ pa je izginil). Ker smo sredi dneva, pričakujem spodaj že kar nekaj dolinca (in sem temu primerno rahlo nervozen).

Po počitku in razgledovanju in fotkanju počasi postavim M24. Ko lepo pihne gor, dvignem padalo in speljem.

Na spodnjem robu pašnika sem lepo visoko nad smrekami in na robu me še nabije gor. Potem pa v širokem loku v desno in nad dolino nad Kranjsko goro. Niže kot sem, močnejši je dolinc in hitreje letim. Čez Kranjsko mi gre 55-60, pred Podkorenom mi pokaže že 70. Previdno obrnem v veter in stojim skoraj na mestu. Drevesa in grmovje na drugem koncu lepo pokošenega travnika pošteno šumijo, ko me spušča na tla…

Kar precej časa mine, da pride Alenka s kužkom po mene. Zdaj pa še malo ohladitve pri Jasni.

Še kratek filmček

Lep let, ki ga danes res nisem pričakoval.