Razen nizke inverzije je danes izmerjena krasna sondaža, večinoma idealen JZ, več sonca na Primorskem in visoka termika. Erzo že zjutraj začne zbirati jato za Slivnico. Kljub taki super napovedi mi po glavi hodi druga želja: odleteti z Velike Milanije. Kar nekajkrat sem bil že na njej, tudi s padalskimi očmi, nazadnje z Jeanom, ki je odletel, sam pa nisem imel dovolj poguma za start v močan veter, ki je z oblaki občasno prekrival start in greben Volovje Rebri.

In ker sva danes z Alenko za izlet v ta konec, se peljeva pod lepimi bazami mimo Unca, ko jata že navija v višave 2000m +. Pa še kužka Connyja peljeva zraven na izlet.

Nad Volovjo Rebrijo modrina z bazami, ki hitijo od Z, zadaj proti Snežniku velika temna baza. Iz Šembij z LCjem pririneva do travnate planote pod vrhom. Alenka takoj s Connyjem naokoli, sam pa ocenjujem situacijo. Daleč je po dolini ven do Šembij… Vetra je tudi veliko, tako da projektna klasa odpade. Najprej razmišljam, da bi Mentorja3 kombiniral s tangicami (ki nimajo gasa), pa se glede na konstanten močan veter odločim kar za B klaso (težka oprema z Mentorjem3).

Po kolovozu gor na pobočje pod skalami, kjer je  lep prostor za start.

Takoj razpakiram in pripravim robo, le padala ne raztegnem v tem vetru. Raje ga izmerim. Dokaj konstantno 7-11/13,4, Z direktno od Šembij. Pustim robo in se pridružim sprehodu. Pri fotkanju je glavna zvezda Conny.

Počasi se velika baza zadaj oddalji proti Snežniku in se zdi da je vetra malo manj. Ko sem nazaj pri robi izmerim 5-9/10, občasno pa se na kratko umiri.

Še pol ure posedam,

potem se do konca opremim in raztegnem padalo, naredim zidek in čakam. Padalo Connyja razburi in se kar sam odpravi užaljeno za pobočje proti avtu.

Ko se mi zdi, da je primerno, potegnem in me atraktivno odlifta v zrak.

Najprej me malo dviguje, peljem direkt v kontra veter,

poskušam desno ob pobočju, pa gre naprej le okoli 15. Ko pridem čez dolinico, me pred hribom Bela ovca veter skoraj ustavi (le še 7). Vendar drži in ko sem okoli vogala, gre spet malo hitreje.

Nekako pririnem do Milanke, potem pa me začne (sedaj že SZ, ki se zliva čez greben desno) samo še splakovati dol.

Zapeljem stran od grebena in najdem primeren prostorček za pristanek. Po nekaj guncanja v nasprotnem vetru stopim na tla.

Dolgo želeni novnov(nov) se je le uresničil.

Danes (kot je tudi v soboto in nedeljo) v višinah še vedno nabija SV, v nižinah pa naj bi bilo manj vetra. Zato nadaljujem tam, kjer sem v petek končal. V petek je tu rahlo kapljalo, danes pa je pretežno sončno.

Ampak nov udarec: vrh griča, kjer je Erzov start in Pojetova ponovitev v dveh fazah, je danes preorano polje. Domačin opazi moje obupano ogledovanje od spodaj (v resnici ga zanima, kaj počenjam tukaj) in mi svetuje, naj se od zadaj le odpeljem gor, saj čisto na vrhu, kjer je svet njegov, ni zorano (in me pooblasti, da lahko delam gor kar hočem). In se res naokoli zapeljem gor.

Na vrhu, ki je skoraj ravnica res ni zorano in bi se dalo postaviti in potem odlaufati po frišnih gromadah zemlje. Toda udarec za udarcem: piha popolnoma z desne nek J, JV, namesto SV. Pa si grem ogledati še desno pobočje pod šibje in tam bi se dalo odleteti tudi v J smer.

Postavim, počakam, da lepo pihne gor, ga hrbtno dvignem in poletim v dolinico.

Reinfuzo v LCja in na nadaljne oglede.

Naslednja lokacija (tip Erzove zloglasne terasaste konfiguracije) je spet namenjena S, SV vetru) piha pa strogo od zadaj in od strani. Nekajkrat poskušam, ko veter usahne, pa mi padalo vedno odrola naprej ali na stran in celo dol čez teraso. Ko me enkrat še pošlepa sunek vetra imam zadosti za danes in si odtlej samo še malo ogledujem okoliške griče…

Danes pa veliko SV in S vetra z višino pa še narašča tudi do 100km/h. Pri tleh v nižinah manj vetra. Sicer pa pomladansko s sončkom in oblaki (in občasnimi kapljami ponekod po SLO). Ker je generalno suho, je danes zame za projekte.

Najprej sem nameraval na Gorenjsko, kjer naj bi bilo vseeno več sončka, pa je po postajah mestoma prbijalo tudi pri tleh, tako da se obrnem na Dolenjsko.

Na temle griču sem že bil enkrat v blatu in mokroti, danes pa je vse v sončku in suhih travah (in preoranih poljih). Na vrh grička mi piha strogo z leve (kar je J), čeprav oblake nosi v skladu z napovedjo ekspresno od S.

Počakam, da se  za trenutek umiri, potegnem malo postrani in speljem in se zapeljem v dolinico.

Naberem padalo in na pobočje nasprotnega griča. Na vrhu je Erzo originalno startal na S (kot sem tudi jaz nameraval glede na napoved vetra). Ker pa pri tleh še vedno piha J (torej v hrbet), postavim na drugo stran travnato-poljskega pobočja.

Potegnem in se odpeljem v dolinico iz katere sem prišel gor (tako bo logistika še enostavnejša…).

Naberem in gor na prvotni grič, kjer imam LCja.

Potem sem se še malo vozil po ogledih, pa sta bili prvi dve lokaciji zame neužitni (tiste položne Erzove terase…), da ne govorim o vetru v hrbet (tu pa je sedaj pihalo od S). Potem pa je začelo še malo kapljati in sem raje zaključil…

Zapeljem nazaj v Gabrje in po hribu gor. Zadaj na asfaltni cesti za vrhom sadovnjaka pustim LCja in z robo reinfuzo po zasneženem kolovozu gor.

Postavim malo poševno v levo, da bom speljal med mladimi sadnimi drevesi in velikim drevesom pod polico.

Pri prvem dvigu mi ga položi v levo, v drugo pa lepo speljem, se izognem veliki krošnji spodaj in zapeljem nad ravnico in vse do cerkve.

Sedaj robo lepo pospravim (v bistvu je skoraj suha) in peš gor po cesti po LCja.