Danes je v planu izlet na Menino.

Najprej na kratek sprehod na položen Goli vrh kjer so prekrasni razgledi na vse strani (šoštanjski dimnik v daljavi kaže kar nekaj laminarnega SV, saj je dim/para enakomerno položena).

Potem nazaj do avta in na ta res prekrasen start na skoraj 1400m, na katerem sem bil že 2x na ogledih: enkrat z vetrom v hrbet, drugič v dežju…

Danes piha idealno (čeprav je napovedanega kar nekaj V čez SLO).

Postavim I.klaso in se hitro pripravim.

Lepo startam in se zapeljem v levo ob pobočju. Kar lepo drži.

Na robu pred kočo na Menini dobim lep steber čez 1600 in potem še malo nazaj proti startu, pa me samo spušča. Ko spet pridem sem na rob, le vrtim neko nulo in stebra ne najdem več. Zato se odpeljem ven proti Goltem in nad Podhomom res dobim močan steber do 1500, više pa začne pošteno razmetavati in padem ven (Rakun in Halilović sta bila približno v tem času 500m nekje nad mano proti Lepenatki in dogajanje na tem področju je bilo označeno kot »skeri muvi«…).

Malo še iščem in se potem iznad Savinje s 50+ odpeljem nad reko gor z dolincem do Radmirja.

Zoranov let

Nekaj letenja sem pa le ujel…

Ker sem danes popoldne letalno omejen, zjutraj razmišljam o novem startu na Javornikih. Čeprav je tudi danes bolj V (kot za tam idealen SV), bi ga vseeno rad čem prej odletel. Pokličem Jeana za suport in logistiko in sva zmenjena.

Poberem ga na Uncu in čez Dolenje jezero gor. Na start in takoj priprava Rooka, ki zahteva kar nekaj razpletanja in previdnega polaganja čez štrclje porezanega grmovja. Danes vseeno piha bolje kot zadnjič, saj občasno kar lepo pihne direkt gor po polici, včasih pa tudi rahlo z leve.

Prvi poteg kljub temu ustavijo za roglje zataknjeni štrikci. Drugi je bolj uspešen, vendar ima padalo konkretno kravato, zato prekinem. Spet postavljanje. Potem še en neuspešen dvig na šavje.

Naslednji dvig je končno uspešen, stabiliziram padalo in stopim čez rob. Brez Jeanove pomoči bi težko uspel (dokler ne bo površina res očiščena teh štrcljev, je praktično nemogoče startati brez pomoči nekoga…).

Ko sem v zraku, me kar konkretno vleče v levo. To najprej pripišem V, potem vidim, da je v štrikce leve komande in D linije zataknjena palčka. Skoraj do polovice moram potegniti desno komando, da kompenziram. Čeprav mi na začetku in enkrat zunaj nad poljem tudi malo zapiska, se samo odpeljem ven, dokler gre. In tako zabremzan gre do Dolenje vasi.

Zoranov let

Drugi let s tega novega starta !!!!

Ko pospravim, je Jean že pri meni in zapeljem ga na Slivnico. Piha z leve, tako da takoj na V rob.

Po startu se samo zapelje v dolino… Poberem ga pri britofu in dostavim na Unc (bo šel poskusit še na Grmado…)

Popoldne sem v Laškem in tu je nad Spodnjo Rečico še ena bela pika: Slivno, Slugov »privatni« start pod Maličem, ki ga uporablja za treninge.

Hitro sem na travnikih nad vasjo Slivno, ki so pravkar pokošeni in seno še v redih. Ampak pobočje je že večinoma v senci in zrak se žal konkretno zliva dol. Čakam in občasno je res nulca.

Postavim in čakam, da pihanje v tilnik zamenja nulca. Potegnem in kar nekaj odlaufam po bregu dol, da speljem.

Zlivajoči zrak me sprva tlači dol nizko nad pobočjem, potem me le nekaj dvigne in se odpeljem ven nad dolino, kjer pa kar lepo drži.

Zoranov let

Jože zjutraj pokliče za Ivanščico, ker bo tam baje manj SV vetra. Ampak jaz vidim na Aladinu zeleno čez ves spodnji in V del SLO in tudi tam in nisem preveč prepričan in ker tudi sicer nimam časa do poznih ur (torej problem, če bi se morebiti zares dobro letelo, da logistike sploh ne omenjam, saj je akcija brez šoferja,…) in … se odpovem udeležbi.

Potem spet malo cincam kam in se odločim za najbolj varno bližnjo izbiro: Gozd.

Ko se okoli 12h odpeljem iz LJU, je po Gorenjski še krasen sonček z idiličnimi bazicami in 4,5/7 J na Gozdu.

Ko pridem do Golnika, vse že precej pokrito. Zato se za intermezzo na hitro odločim za mojo belo piko Zalog3 (na katero me je zadnjič opomnila Jožetova akcija) in sem že tam.

S projektno robo (Rook+tangice) na vrh travnatega pobočja, počakam da pihne lepo gor (v glavnem piha bolj z leve – V) in lepo speljem … in po lepem in rahlo nemirnem glajdu … pristanem.

Zoranov let

Novnov 🙂 .

Ko pridem gor do avta, še bolj pokrito. In ker je tu še ena bela pika Zalog2 (na katerem smo pred dolgimi časi kot prvi stali z Erzom in Deluxom – in je le Delux potegnil in naredil novnovnov-ega), se zapeljem gor še do konca vasi.

In pešaka gor po strmem travniku do gozdne meje (naprej gor, kar nekaj više je na vrhu naslednjega travnika start Zalog, ki sva ga z Erzom naredila kot »bolj naravni start«).

Ko stojim v vročini v lastnem soku tu na vrhu (na poti po strmini je seveda prbijalo sonce) in piha večinoma z leve, gledam hiše spodaj, pa smreke in ostalo drevje, ki je na liniji leta ob morebitnih sunkih z leve,… mi tega ni treba. In grem po strmem travniku nekaj niže levo in tam postavim padalo, saj tam pa vidim odprtino v drevesni meji vse do travnikov spodaj.

Počakam, da pihne gor in potegnem in v rahlem slalomu med drevesi odpeljem na plano in čez nekaj travnikov.

Zoranov let

Novnov.

Za gor po avto me naloži mimovozeči traktor…