Dopoldne smo kar nekaj časa modrovali na Zavrhu, da bi napovedan močan SV kaj spustil in bi lahko odleteli: Erzo, ki nas je sklical ob 11h na Šodru, Mega in Jean, pa Velkavrh,  Domen in jaz. Prvi je odstopil Velkavrh zaradi zemeljskih obveznosti. Potem smo se še malo vetrili na sončku pa prbijanje ni jenjalo (izmerjeno 11). Nakar odtovorimo robo nazaj do avtov in na Šodr in vsak po svoje.

Ker se dopoldanska akcija tako neuspešno izteče, se lahko popoldne civilno udejstvujem na Štajerskem. Na povratku proti LJU pa mi žilica ne da miru in blizu AC najdem tole belo piko. Naredil jo je Frenk, potrdil pa tudi že Poje, tako da sem tretji tu gori.

Krasen štart na lepi strmini (to niso neke Erzove ravnice). Malo moti le seno v vršnem delu čez katerega polagam Rooka; seveda se vneto zatika med vrvice. Alenka mi jih pomaga trebiti. Čutiti je nekaj malo V, ki se mi zliva na hrbet v to zavetrje kljub pozni uri.

Potegnem in lepo speljem in se zapeljem v dolino.

Bolj zunaj je že čutiti močnejši veter v hrbet, tako da moram na koncu travnika močno bremzati, da me ne odnese v koruzo. Kljub temu lepo pristanem.

Zoranov let

Pospravim ravno takrat, ko pride Alenka z LCjem po mene.

Stabilno z veliko SV je napovedano. Zjutraj kar ideje o Dobrovljah, pa Zavrh. Na koncu dopoldneva sem že skoraj čisto usklajen (z Erzom) za Slajko pozno popoldne.

In se še prej odpeljem proti Horjulu, da še kakšen kucelj naredim. Spet je prvi erzovski (=položen, nepokošen, s njivo koruze na prvem platojčku,…), tako da grem samo naprej proti Ligojni. Ko zavijem desno in se ustavim, da najdem naslednjo belo piko, obstane ob meni Uki, ki tu po obvozu (zastoji na AC) vozi domov. Malo se zaklepetava…

Ko že odpelje, se spomnim, zakaj sem tukaj, najdem najbližjo piko in pokličem Ukija za družbo. Takoj se vrne in po novi asfaltni cesti pod tale start.

Malo si ogledujeva situacijo (s poudarkom na pripravi materiala za orehovec), potem po kolovozu čez kotanjo pod vzletno pobočje. Z robo gor.

Spodaj nič vetra, na vrhu kar konkretno piha V (in meša vejevje naokoli). Postavim, zidek, potegnem in sem v luftu.

Sprva me lepo dvigne, ker pa hočem pristati na pokošenem travniku spodaj, zavijem desno v kotel in se mi samo udre. V obratu na levo sem že prenizek, tako da samo sedem na tla, namesto da bi se peljal do konca travnika (še vsaj 100m).

Zoranov let

Uki je že pri meni. Pospraviva in na križišče do njegovega avta in vsak na svojo stran.

Erzo javi, da na Slajko ne bi šel (čeprav najbrž bo…), tako da se samo še odpeljem proti LJU…

Tudi danes nestabilna napoved (fronta je šla čez in obrne na močan SV/burjo).

Spet grem na Dolenjsko, na projekte, ki naj bi bili na SV. Najprej sem na že obiskani Spodnji Slivnici, kjer je lep nizek grebenček, po vrhu raven (takrat je pihal neuporaben Z, terasasti položen start na Z pa za moja leta ni več…). Namesto SV danes piha tu bolj JV (rahlo z desne) in to kar močno (sunkovito, sunki čez 10).

Postavim in vadim hrbtno dviganje v močnem vetru na položnem pobočju. Kar nekajkrat ga dvignem in držim, naprej pa ne morem in se nikakor ne odlepim. V glavnem se konča z rikvercanjem. Po uri reinfuzo pospravim in naprej.

Na Udju piha za spoznanje manj. Spet je položno, vendar je vsaj toliko naklona, da se nekako odlepim od tal. Prvič me spusti v kotanjo. Zdi se mi, da bi moralo še malo dlje (Erzo je pripeljal še 100m naprej, dol do ceste), zato z nabranim Rookom še enkrat gor.

Drugič po dvigu ravno dobim sunek, ki me butne gor, ampak v kotanji me spet spusti po liftu dol na isto mesto kot prej.

Zoranov let

Grem še na Udje 2, pa je spet preveč položen travnik zame…

Na poti domov se spomnim še na tale start za SV.

Po dolinici prbija gor na polno in polaga drevesa naokoli (od 3 obiskov ob napovedanem SV je danes prvič prava smer).

Postavim in čakam na malo zatišja. 3x dvignem in mi ga sunek zabije nazaj. V četrto me na robu odlifta gor in grem guncajoče komaj naprej, potem pa me samo spusti na tla na sredini dolinice…

Zoranov let

Kar od tod si ogledujem še originalen start na levi, katerega vršni del je tudi pokošen v nulo. Spodaj pa se v nepokošenem pasejo neka eksotična goveda. Vsa pot do tja pa je gaz poševno po pobočju skozi 2-metrsko travo.

Držim se roba gozdička in malo skozi njega (vsaj malo sence v 100% izparini). Tako pridem čisto na vrh strmega travnička.

Postavim v strmini, da padalo skoraj zdrsuje (no, zaradi mokrote se na srečo malo lepi na tla). Piha rahlo z desne (?) in tudi od zadaj dahne.

Počakam, da je 0 in v strmini lepo speljem. Iz poseke me celo malo dvigne, tako da kar na levo čez drevesa ob pobočju vse do travnikov, kjer sem prej pristajal. Lepo drži, tako da potegnem do konca.

Zoranov let

Lep novnov.