Na Vrhniki se že hočem posloviti, pa me ostali s to svojo Slevico spravijo na obrate, da se zapeljem za njimi v Horjul.

Vsi z Erzom gor na start, kjer pa vedno močneje in pogosteje piha od zadaj. Postavimo in Milan in Erzo tudi uspeta odleteti.

Milanov let

Erzov let

Preostali trije čakamo, pa piha samo še od zadaj, ob tem da je soparno in vroče za znoret (čeprav sonca skoraj ni videti skozi pokritost). Poje enkrat poskuša, pa mu ne rata in se odloči da gre na zgornji start, Slevica vrh, ki je obrnjen na SV. Z Jeanom mu slediva.

Pod čelado in v jakni se utapljam v lastnem znoju in skoraj izpustim dušo – na koncu mi še Jean pomaga nesti padalo zadnje metre. Poje odleti. Erzo in Milan pa se že peljeta gor za drugo rundo. Jean mi postavi Rooka, medtem, ko lovim sapo.

Ko spet pihne gor, potegnem, lepo startam in sem v luftu, pa me toliko spusti (prehitro sedem v tangice), da se kar po riti oddrajsam po pobočju dol, dokler se le ne odlepim od trave (in posušenega gnoja). Kljub tako kritično nizkemu začetku, zavijem desno in ob drevesu z lepo višino preletim kritične drote. Na sedelčku sem nizek (bom pristal, če ne pridem čez), pa me lepo dvigne in z bogato višino preletim spodnjo polico … in se odpeljem do Športne.

Zoranov let

Jože še kar vztraja v zraku, ko jaz že pospravljam in potegne do Vrzdenca.

Jožetov let

Med pospravljanjem prileti tudi Jean in pristane ob meni (in Ani, ki ravnokar pride po njega).

Jeanov let

Potem še Erzo za drugo rundo z zgornjega starta potegne do Vrzdenca in naprej (in malo nazaj).

Erzov let

Milan tudi z zgornjega v drugo in pristane na pobočju grička nad Športno.

Milanov let

Jean in Ana se odpeljeta na svoj konec, jaz na drugega, Milan pa gre po Erza in Pojeta, da rešijo avte z vrha. Pa očitno Erzo še ne more zaključiti in še enkrat odleti z vrha.

Erzov let

Dopoldne smo kar nekaj časa modrovali na Zavrhu, da bi napovedan močan SV kaj spustil in bi lahko odleteli: Erzo, ki nas je sklical ob 11h na Šodru, Mega in Jean, pa Velkavrh,  Domen in jaz. Prvi je odstopil Velkavrh zaradi zemeljskih obveznosti. Potem smo se še malo vetrili na sončku pa prbijanje ni jenjalo (izmerjeno 11). Nakar odtovorimo robo nazaj do avtov in na Šodr in vsak po svoje.

Ker se dopoldanska akcija tako neuspešno izteče, se lahko popoldne civilno udejstvujem na Štajerskem. Na povratku proti LJU pa mi žilica ne da miru in blizu AC najdem tole belo piko. Naredil jo je Frenk, potrdil pa tudi že Poje, tako da sem tretji tu gori.

Krasen štart na lepi strmini (to niso neke Erzove ravnice). Malo moti le seno v vršnem delu čez katerega polagam Rooka; seveda se vneto zatika med vrvice. Alenka mi jih pomaga trebiti. Čutiti je nekaj malo V, ki se mi zliva na hrbet v to zavetrje kljub pozni uri.

Potegnem in lepo speljem in se zapeljem v dolino.

 

Bolj zunaj je že čutiti močnejši veter v hrbet, tako da moram na koncu travnika močno bremzati, da me ne odnese v koruzo. Kljub temu lepo pristanem.

Zoranov let

Pospravim ravno takrat, ko pride Alenka z LCjem po mene.

Stabilno z veliko SV je napovedano. Zjutraj kar ideje o Dobrovljah, pa Zavrh. Na koncu dopoldneva sem že skoraj čisto usklajen (z Erzom) za Slajko pozno popoldne.

In se še prej odpeljem proti Horjulu, da še kakšen kucelj naredim. Spet je prvi erzovski (=položen, nepokošen, s njivo koruze na prvem platojčku,…), tako da grem samo naprej proti Ligojni. Ko zavijem desno in se ustavim, da najdem naslednjo belo piko, obstane ob meni Uki, ki tu po obvozu (zastoji na AC) vozi domov. Malo se zaklepetava…

Ko že odpelje, se spomnim, zakaj sem tukaj, najdem najbližjo piko in pokličem Ukija za družbo. Takoj se vrne in po novi asfaltni cesti pod tale start.

Malo si ogledujeva situacijo (s poudarkom na pripravi materiala za orehovec), potem po kolovozu čez kotanjo pod vzletno pobočje. Z robo gor.

Spodaj nič vetra, na vrhu kar konkretno piha V (in meša vejevje naokoli). Postavim, zidek, potegnem in sem v luftu.

Sprva me lepo dvigne, ker pa hočem pristati na pokošenem travniku spodaj, zavijem desno v kotel in se mi samo udre. V obratu na levo sem že prenizek, tako da samo sedem na tla, namesto da bi se peljal do konca travnika (še vsaj 100m).

Zoranov let

Uki je že pri meni. Pospraviva in na križišče do njegovega avta in vsak na svojo stran.

Erzo javi, da na Slajko ne bi šel (čeprav najbrž bo…), tako da se samo še odpeljem proti LJU…

Tudi danes nestabilna napoved (fronta je šla čez in obrne na močan SV/burjo).

Spet grem na Dolenjsko, na projekte, ki naj bi bili na SV. Najprej sem na že obiskani Spodnji Slivnici, kjer je lep nizek grebenček, po vrhu raven (takrat je pihal neuporaben Z, terasasti položen start na Z pa za moja leta ni več…). Namesto SV danes piha tu bolj JV (rahlo z desne) in to kar močno (sunkovito, sunki čez 10).

Postavim in vadim hrbtno dviganje v močnem vetru na položnem pobočju. Kar nekajkrat ga dvignem in držim, naprej pa ne morem in se nikakor ne odlepim. V glavnem se konča z rikvercanjem. Po uri reinfuzo pospravim in naprej.

Na Udju piha za spoznanje manj. Spet je položno, vendar je vsaj toliko naklona, da se nekako odlepim od tal. Prvič me spusti v kotanjo. Zdi se mi, da bi moralo še malo dlje (Erzo je pripeljal še 100m naprej, dol do ceste), zato z nabranim Rookom še enkrat gor.

Drugič po dvigu ravno dobim sunek, ki me butne gor, ampak v kotanji me spet spusti po liftu dol na isto mesto kot prej.

Zoranov let

Grem še na Udje 2, pa je spet preveč položen travnik zame…

Na poti domov se spomnim še na tale start za SV.

Po dolinici prbija gor na polno in polaga drevesa naokoli (od 3 obiskov ob napovedanem SV je danes prvič prava smer).

Postavim in čakam na malo zatišja. 3x dvignem in mi ga sunek zabije nazaj. V četrto me na robu odlifta gor in grem guncajoče komaj naprej, potem pa me samo spusti na tla na sredini dolinice…

Zoranov let