Še imam voljo in se zapeljem čez sedlo na Kandrško stran.

Najprej si ponovno ogledam še eno belo piko, ki jo je naredil Planinšek, pa piha rahlo od zadaj po tem položnem travniku, tako da samo odpeljem naprej. Še dve lokaciji si ogledam, pa piha narobe (nek SV?) ali pa je preveč drotov spodaj za moj okus.

Zapeljem še malo naprej proti Križatam, kjer sem že vse podelal, pa je na gričku, sosednjem od mojega starta Učenk, Poje naredil še enega.

Zdaj že lepo sije sonček in na vrhu je lepo pokošeno. Postavim, da bom odletel proti V (tako kot je Jože, saj je v to smer največ višine in najdlje do prvih drotov). Pa piha 90% časa z leve. Počakam, da ne pihne nič in potegnem, pa mi po dvigu padalo samo sesuje v desno (spet pihne S, SV).

Sedaj postavim Rooka proti levi na SV, kjer je manj prijazno travnato pobočje s cipresno ograjo okoli posestva in z redkimi razsutimi jablanami spodaj.

Ko spet pihne, potegnem, lepo speljem čez rob, potem pa samo tonem po položnem travniku in sedem na tla še pred dolinico.

Zoranov let

Je pa le tretji novnov danes.

Nazaj grede še enkrat preverjam prej ogledane dodatne lokacije, pa (še vedno) ne piha uporabno…

Danes se odločiva za dopoldanski pohod na okoliško gričevje. Ker sva na Mesečevem platoju že bila in ker piha že dva dni burja (ki je napovedana spet močnejša tudi za jutri) in danes piha malo manj kot zadnja dva dneva, na tihem upam, da bom lahko odletel s Titovega starta. Zato si naložim lahko opremo z M24. Po planinski poti v smeri rta Škuljica in potem desno v sedlo na grebenu. Tu zavijeva desno in se spotikava po ostrem kamenju po planinski poti po grebenu proti Hlamu. Ko pot zavije ostro levo čez kamniti zid, greva desno dol na krasen nagnjen travniček sredi tega krša: Titov start. Piha idealno gor in takoj postavim. Lepo ga dvignem hrbtno in stopim v zrak. Burje je premalo, da bi me držala s tem padalom, zato samo malo zavijugam in se zapeljem proti plaži, ki je bila prej, ko sva začela pohod, popolnoma prazna. Dosti bolj pametno bi bilo, da bi si prej izbral kak travnik (čeprav primernih ni veliko) stran od plaže, saj sem imel lepo višino. Sedaj je na plaži že kar nekaj ljudi, zato se usmerim tik ob vodi. Na začetku plaže so koli, ki jih preletim, potem pa me sploh noče spustiti (prepozno ugotovim, da je veter malo nad tlemi bolj JV od hriba dol, vzporedno s plažo, kot pa SV=burja, ki je bila zgoraj) in skoraj z vetrom zapeljem mimo ležečih ljudi po pesku in na koncu še začofotam po vodi…

Zoranov let

Vse to je imelo kar nekaj posledic, ki pa jih ne bom bolj detajlno opisoval…

Tule je pa še turistični filmček 🙂

Za danes napovedan najslabši dan v tednu, z vetrom sem in tja in SZ v višavah. Zato se odločim za projekte – v Tuhinjsko dolino (kjer je bolje, da je manj vetra, sicer ga je vedno preveč).

Na dveh lokacijah, ki si jih ogledujem je seveda veter popolnoma iz napačne smeri – V, na tretji pa zagrajena visoka in nepokošena trava, popolnoma na ogled lastniku, ki mi ne odobri akcije.

Nazadnje pridem še na planotico v Zgornji Tuhinj, kjer lastnik nepokošenih travnikov zgoraj ne vidi problemov in mi da navodila, kako naj pridem gor z LCjem.

Štart je res šolski teren (razen nepokošene trave), vendar kaplja, ko pridem. Malo posedim, da poneha in raztegnem Rooka. Piha rahlo gor.

Potegnem in sem v luftu. V loku zapeljem dol na sveže pokošeni travnik na sredi vasi.

Pospravim in peš gor po LCja. Novnov .

Napoved malo spremenljivega vetra, v redu vreme, brez napovedanih pretiranih neviht J od LJU.

Že zgodaj imam danes zemeljske obveznosti v Cerknici in ker elektronika napoveduje, da bo tukaj OK, ne razmišljam kaj dosti o čem drugem, kot o Slivnici. Igor niha med Primorsko in Gorenjsko, Slivnica mu ne vzbuja pretiranega zanimanja. Jean pa bi šel na Slivnico ali Grmado, vendar šele okoli 13h.

Ker svoje končam že ob 11h, se odločim pred resno akcijo še za bližnji, še nerealiziran start Ponikve.

Iz Cerknice sem z LCjem hitro na travniku na vrhu griča. Piha (oziroma skoraj ne piha) idealno. Razgrnem Rooka, v tangice in potegnem.

Nad idiličnim pobočjem travnika (kjer je bil v začetkih padalstva tudi šolski teren), se zapeljem na ravnico spodaj.

Zoranov let

Ko pospravim, najprej kliče Igor, da se je odločil za Gorenjsko, potem pa Jean, da je Emil že v luftu in že nabira čez 1700. Pozabi na 13h in da gasa via Cerknica…

Imam zemeljske obveznosti v teh bizeljskih gričkih, pa si ne morem kaj, da ne bi pogledal, če je tod okoli že kak štart (da ga ne iščem iz nule). In je tukaj bela pikica z enim (ne Erzovim 🙂 ) letom: Pavlova vas.

Pri kmetiji zaparkiram in si ogledam lokacijo. Lep štart, če odštejem hrast in šavje na koncu. Ampak s  slalomom v levo med slivo in hrastom bo šlo nad trte in dalje. Ne vidim pa kakšnega lepega pristanka.  Piha lepo gor (čeprav je generalno S), ampak začne kapljati. Skoraj obupam, pa se zapletem v pogovor s kmetom, ki pove, da jih je tu že več odletelo in obljubi, da me pride pobrati dol, če odletim. Pa še od hiše, kjer je čisto drug razgled, mi pokaže kje so fantje pristajali: krasen velik travnik in njive. Vsemu temu se ne morem upreti in že se pripravljam.

Ko prvič potegnem, pihne od zadaj in mi padalo odloži na skladovnico vej, ki jih pripravljajo za prvomajski kres.

Ko otrebim padalo, postavim še enkrat in lepo speljem cikcak med drevesoma po planu in sem že v višavah. Celo rahlo dviganje dobim, potem me spusti in se zapeljem naprej nad dolino, čez pristanek in nazaj  na travnik, kjer me pa naenkrat močno spusti, tako da z -3 prbijem  na sveže zorano njivo, 5 m pred idiličnim travnikom.

Zoranov let

Še pospravim ne, ko je gazda že pri meni in me dostavi gor do LCja. Res lep novnov 🙂

Na vsak način mi hoče predstaviti še svoj domači sauvignon in komaj ga prepričam, da me čaka še vožnja domov…