Zapeljem nazaj v Vače, gor proti sedlu in pred njim na desno po kolovozu na hrib Reber nad Vačami.

Parkiram ob kapelici in še nekaj višinskih m odpešačim. Čudovito pokošen travnik, ki je pravi šolski start. Vendar je spodaj vas in hiše in tudi kandelabri…

Piha rahlo gor. Idealno. Postavim, počakam da pihne gor malo močneje in speljem.

Spet me lepo vzame, vendar ne drži kaj preveč, tako da zavjugam med drevesi in hišami nad igrišče in se namenim pristati na velik travnik pod vasjo. Na sredi je cca 5m visok lesen kol – verjetno je Misty tu obešal trakce ali klobaso si rečem in zapeljem zraven. Pa tik pred zdajci le vidim, da je na njem počez drot za pastirja. Zabremzam in dvignem noge, tako da drot (na srečo) pretrgam s podplati čevljev. Pristanem nekaj m naprej ob glavni cesti.

Zoranov let

Ko pospravim, me prijazna mimovozeča šoferka zapelje skozi vas do odcepa.

Še imam voljo in se zapeljem čez sedlo na Kandrško stran.

Najprej si ponovno ogledam še eno belo piko, ki jo je naredil Planinšek, pa piha rahlo od zadaj po tem položnem travniku, tako da samo odpeljem naprej. Še dve lokaciji si ogledam, pa piha narobe (nek SV?) ali pa je preveč drotov spodaj za moj okus.

Zapeljem še malo naprej proti Križatam, kjer sem že vse podelal, pa je na gričku, sosednjem od mojega starta Učenk, Poje naredil še enega.

Zdaj že lepo sije sonček in na vrhu je lepo pokošeno. Postavim, da bom odletel proti V (tako kot je Jože, saj je v to smer največ višine in najdlje do prvih drotov). Pa piha 90% časa z leve. Počakam, da ne pihne nič in potegnem, pa mi po dvigu padalo samo sesuje v desno (spet pihne S, SV).

Sedaj postavim Rooka proti levi na SV, kjer je manj prijazno travnato pobočje s cipresno ograjo okoli posestva in z redkimi razsutimi jablanami spodaj.

Ko spet pihne, potegnem, lepo speljem čez rob, potem pa samo tonem po položnem travniku in sedem na tla še pred dolinico.

Zoranov let

Je pa le tretji novnov danes.

Nazaj grede še enkrat preverjam prej ogledane dodatne lokacije, pa (še vedno) ne piha uporabno…

Danes se odločiva za dopoldanski pohod na okoliško gričevje. Ker sva na Mesečevem platoju že bila in ker piha že dva dni burja (ki je napovedana spet močnejša tudi za jutri) in danes piha malo manj kot zadnja dva dneva, na tihem upam, da bom lahko odletel s Titovega starta. Zato si naložim lahko opremo z M24. Po planinski poti v smeri rta Škuljica in potem desno v sedlo na grebenu. Tu zavijeva desno in se spotikava po ostrem kamenju po planinski poti po grebenu proti Hlamu. Ko pot zavije ostro levo čez kamniti zid, greva desno dol na krasen nagnjen travniček sredi tega krša: Titov start. Piha idealno gor in takoj postavim. Lepo ga dvignem hrbtno in stopim v zrak. Burje je premalo, da bi me držala s tem padalom, zato samo malo zavijugam in se zapeljem proti plaži, ki je bila prej, ko sva začela pohod, popolnoma prazna. Dosti bolj pametno bi bilo, da bi si prej izbral kak travnik (čeprav primernih ni veliko) stran od plaže, saj sem imel lepo višino. Sedaj je na plaži že kar nekaj ljudi, zato se usmerim tik ob vodi. Na začetku plaže so koli, ki jih preletim, potem pa me sploh noče spustiti (prepozno ugotovim, da je veter malo nad tlemi bolj JV od hriba dol, vzporedno s plažo, kot pa SV=burja, ki je bila zgoraj) in skoraj z vetrom zapeljem mimo ležečih ljudi po pesku in na koncu še začofotam po vodi…

Zoranov let

Vse to je imelo kar nekaj posledic, ki pa jih ne bom bolj detajlno opisoval…

Tule je pa še turistični filmček 🙂

Za danes napovedan najslabši dan v tednu, z vetrom sem in tja in SZ v višavah. Zato se odločim za projekte – v Tuhinjsko dolino (kjer je bolje, da je manj vetra, sicer ga je vedno preveč).

Na dveh lokacijah, ki si jih ogledujem je seveda veter popolnoma iz napačne smeri – V, na tretji pa zagrajena visoka in nepokošena trava, popolnoma na ogled lastniku, ki mi ne odobri akcije.

Nazadnje pridem še na planotico v Zgornji Tuhinj, kjer lastnik nepokošenih travnikov zgoraj ne vidi problemov in mi da navodila, kako naj pridem gor z LCjem.

Štart je res šolski teren (razen nepokošene trave), vendar kaplja, ko pridem. Malo posedim, da poneha in raztegnem Rooka. Piha rahlo gor.

Potegnem in sem v luftu. V loku zapeljem dol na sveže pokošeni travnik na sredi vasi.

Pospravim in peš gor po LCja. Novnov .

Napoved malo spremenljivega vetra, v redu vreme, brez napovedanih pretiranih neviht J od LJU.

Že zgodaj imam danes zemeljske obveznosti v Cerknici in ker elektronika napoveduje, da bo tukaj OK, ne razmišljam kaj dosti o čem drugem, kot o Slivnici. Igor niha med Primorsko in Gorenjsko, Slivnica mu ne vzbuja pretiranega zanimanja. Jean pa bi šel na Slivnico ali Grmado, vendar šele okoli 13h.

Ker svoje končam že ob 11h, se odločim pred resno akcijo še za bližnji, še nerealiziran start Ponikve.

Iz Cerknice sem z LCjem hitro na travniku na vrhu griča. Piha (oziroma skoraj ne piha) idealno. Razgrnem Rooka, v tangice in potegnem.

Nad idiličnim pobočjem travnika (kjer je bil v začetkih padalstva tudi šolski teren), se zapeljem na ravnico spodaj.

Zoranov let

Ko pospravim, najprej kliče Igor, da se je odločil za Gorenjsko, potem pa Jean, da je Emil že v luftu in že nabira čez 1700. Pozabi na 13h in da gasa via Cerknica…