Za danes napovedan najslabši dan v tednu, z vetrom sem in tja in SZ v višavah. Zato se odločim za projekte – v Tuhinjsko dolino (kjer je bolje, da je manj vetra, sicer ga je vedno preveč).

Na dveh lokacijah, ki si jih ogledujem je seveda veter popolnoma iz napačne smeri – V, na tretji pa zagrajena visoka in nepokošena trava, popolnoma na ogled lastniku, ki mi ne odobri akcije.

Nazadnje pridem še na planotico v Zgornji Tuhinj, kjer lastnik nepokošenih travnikov zgoraj ne vidi problemov in mi da navodila, kako naj pridem gor z LCjem.

Štart je res šolski teren (razen nepokošene trave), vendar kaplja, ko pridem. Malo posedim, da poneha in raztegnem Rooka. Piha rahlo gor.

Potegnem in sem v luftu. V loku zapeljem dol na sveže pokošeni travnik na sredi vasi.

Pospravim in peš gor po LCja. Novnov .

Napoved malo spremenljivega vetra, v redu vreme, brez napovedanih pretiranih neviht J od LJU.

Že zgodaj imam danes zemeljske obveznosti v Cerknici in ker elektronika napoveduje, da bo tukaj OK, ne razmišljam kaj dosti o čem drugem, kot o Slivnici. Igor niha med Primorsko in Gorenjsko, Slivnica mu ne vzbuja pretiranega zanimanja. Jean pa bi šel na Slivnico ali Grmado, vendar šele okoli 13h.

Ker svoje končam že ob 11h, se odločim pred resno akcijo še za bližnji, še nerealiziran start Ponikve.

Iz Cerknice sem z LCjem hitro na travniku na vrhu griča. Piha (oziroma skoraj ne piha) idealno. Razgrnem Rooka, v tangice in potegnem.

Nad idiličnim pobočjem travnika (kjer je bil v začetkih padalstva tudi šolski teren), se zapeljem na ravnico spodaj.

Zoranov let

Ko pospravim, najprej kliče Igor, da se je odločil za Gorenjsko, potem pa Jean, da je Emil že v luftu in že nabira čez 1700. Pozabi na 13h in da gasa via Cerknica…

Imam zemeljske obveznosti v teh bizeljskih gričkih, pa si ne morem kaj, da ne bi pogledal, če je tod okoli že kak štart (da ga ne iščem iz nule). In je tukaj bela pikica z enim (ne Erzovim 🙂 ) letom: Pavlova vas.

Pri kmetiji zaparkiram in si ogledam lokacijo. Lep štart, če odštejem hrast in šavje na koncu. Ampak s  slalomom v levo med slivo in hrastom bo šlo nad trte in dalje. Ne vidim pa kakšnega lepega pristanka.  Piha lepo gor (čeprav je generalno S), ampak začne kapljati. Skoraj obupam, pa se zapletem v pogovor s kmetom, ki pove, da jih je tu že več odletelo in obljubi, da me pride pobrati dol, če odletim. Pa še od hiše, kjer je čisto drug razgled, mi pokaže kje so fantje pristajali: krasen velik travnik in njive. Vsemu temu se ne morem upreti in že se pripravljam.

Ko prvič potegnem, pihne od zadaj in mi padalo odloži na skladovnico vej, ki jih pripravljajo za prvomajski kres.

Ko otrebim padalo, postavim še enkrat in lepo speljem cikcak med drevesoma po planu in sem že v višavah. Celo rahlo dviganje dobim, potem me spusti in se zapeljem naprej nad dolino, čez pristanek in nazaj  na travnik, kjer me pa naenkrat močno spusti, tako da z -3 prbijem  na sveže zorano njivo, 5 m pred idiličnim travnikom.

Zoranov let

Še pospravim ne, ko je gazda že pri meni in me dostavi gor do LCja. Res lep novnov 🙂

Na vsak način mi hoče predstaviti še svoj domači sauvignon in komaj ga prepričam, da me čaka še vožnja domov…

Igor že včeraj da pobudo za Ivanščico in čez vso nedeljo se po malem koordiniramo glede tega. Predvsem Erzo poriva zadevo in celo spodbudi Kraševce, ki zagotovijo kombi, zalomi pa se pri šoferju. Ko šoferja pozno zvečer praktično zagotovi(mo) (Jean), pa Gorazd odpove udeležbo in kombi in zadeva (po nepotrebnem) pade v vodo – vsaj kar zadeva ostale udeležence. Erzo namreč zapelje paralelno organizacijo s Korošci (Štajerci?) in uresniči osnovni cilj…

Ostali pa se dopoldne koordiniramo, kam v tem močnem SV (in ali sploh je tako močen, kot je napovedan). Idejo o Zavrhu odpade po Pojetovih info o premočnem vetru in ostane le še morebitni Gozd popoldne, ko bo (če bo) vse obrnilo v bolj južne smeri.

Dokaj slabe volje, ker se nismo znali pravočasno bolje organizirati, se grem tolažit vsaj s kakšnim projektom.

In stojim tule na vrh tega položnega (terasastega) travnika že petič. In tudi danes piha narobe: popolnoma z leve (čeprav bi naj po podatkih postaj, ki so najbližje, pihalo v teh krajih iz J, JV – torej skoraj gor). Doslej je bilo zelo močno 2x čisto z leve (ob napovedanih V vetrovih) in 2x čisto z desne (ob JZ).

Danes je še najmanj vetra in takoj postavim.

Naslednje 2 uri dvigujem in poskušam speljati po položnem travniku pred teraso s pozornostjo do gležnja, ki sem si ga zvil v četrtek (na podobnem terasastem travniku blizu Sodražice, kjer pa je pihalo močno strogo z desne). Poskušam v levo proti vetru, pa naravnost dol (ko kao ni vetra),… pa se vedno konča s sunkom ali pišem z leve, ki sesuje padalo (čeprav se večkrat celo odlepim od tal). Ko mi na koncu le rata, moram pred drevesno mejo zaviti desno v vmesno čistino, pa me veter od zadaj samo odloži na spodnji travnik in stvar je predčasno/predkončno zaključena.

Zoranov let

Imam dovolj in pospravim. Sem namreč že pošteno zmatran od poskakovanja – sedaj pa mi je tudi zabeležilo let.

Naprej po dolini je na levi pred Žirmi strm travnik, kjer je moral zjutraj odskočiti Gluhi.

Zaparkirava pred kmetijo Jakobč in po strmini gor na kolovoz do požagane smreke. Erzo takoj postavi padalo kar na kolovoz in se pripravi pod njim v strmini. Piha desno s strani (po dolini dol) in ko vsaj malo spremeni smer, potegne in še kar lepo odleti.

Ko postavim sam, piha samo še z desne in brezupno čakam na spremembo smeri. Ker je ni, potegnem z levim delom prej, ko vsaj malo upade veter in postavim padalo v desno in speljem po velikem zavoju na idiličen travnik spodaj, kjer so že postavljeni temelji za daljnovod.

Zoranov let

2 novanova in sva potešena.

Odločiva se za resno letenje in preveriva, kaj se dogaja na Slivnici. Jean pa pove, da je na Strmci in da postaja že močno…