Zjutraj se še nekaj dogovarjamo: prvotna ideja o sončni Gorenjski odpade (ker je vse v nizkih bazah, zgoraj pa močan Z) in kaže, da bo na primorskem podobno kot včeraj. Ko smo že dogovorjeni za Vremščico (ali Socerb, ali Brestovica, če bo prvo dvoje premočno) za ob 13h, se vse zapre do podna, v Trstu rosi, Gorazd odsvetuje (čeprav samo uro kasneje že leti na Brestovici … lahko je lokalcem…). Še  (Cimerman), ki se je danes prijavil v jato (in šel na predoglede), obrne v brezupni situaciji v Postojni.

In potem moram v samoti hitro najti kakšen projekt (na Sv.Petra, ki bi v tem močnem Z bil, ob tem, da je od Brezij naprej sonce, mi samemu ni za iti, Erzu pa se ne da…). Nekaj blizu LJU in nizko. Adamovo je na Z, le veter bo najbrž problem…

In zaparkiram za vrhnjim gričem in kar z robo na travnik na vrh. Oblaki se trgajo in sije sonček. Ampak trga jih Z, ki jih goni na 1000m ekspresno po nebu vsaj 100 km/h . Tu v dolini pa je na momente prav mirno, potem pa užge – ampak ne veš s katere strani.

Primož in ostali hribi na Z so zaslomba, to tule spodaj pa je rezultat rotorjev za to visoko zaslombo.  Pa saj je tole lep mehak travnik in spodaj mehka, skoraj močvirnata dolinica. Šolski teren, bi rekel. Bom pa malo dvigoval…

Razgrnem, počakam, da pihne s prave smeri. Postavim lep zidek, čakam. In  završijo smreke pred menoj (ko sem hrbtno pripravljen) in mi padalo zarola kot preprogo do mene in se mi ustavi na nogah. 15 min ga odvijam in pretikam štrikce in ves ta čas mi piha v hrbet v močnih sunkih (cca 10) iz prave smeri.

Vmes med sunkoma potegnem in porinem in me dvigne, pa spusti, da skoraj drajsam po travi, potem pa pride spet sunek, ki me dvigne naravnost gor vsaj 10m in malo nazaj in potem se po mm pomikam naprej nad dolinico, dokler spet ne spusti veter in stopim na tla.

Zoranov let

Zanimiva izkušnja, pa novnov.

Potem grem še naprej do Žlebiča na že znano lokacijo, kjer izmerim sunke 15, popolnoma z desne. Je pa že lep sonček, za razliko od sluzaste LJU v kateri sem spet čez eno uro…     Še pri Sandiju  odvržem rezervi za preložit in to je to…

Danes v Istri sonce. In ker tudi vetra ni preveč, na poti v LJU ovinek na Srbane, kjer piha JZ 3-8 od Novigrada sem. Danes sem tu vsaj četrtič na ogledih (doslej je bilo vedno premočno, če je že smer bila prava). Danes je sicer malo z desne, vendar bo šlo.

Postavim Rooka, ga v prvo namestim v zidek, v drugo podrem, ker mi uide naprej in v tretjo lepo stabiliziram in stopim v zrak.

Sem upal, da bo malo za jadrat, pa se le v širokem loku odpeljem do glavne ceste.

Vendar sem vesel kot radio, saj sem si ga res že dolgo želel, danes je pa kar mimogrede (dobesedno) ratal…

Še en sluzast dan s SV in ves v meglah od spodaj do gor in okoli 0. In ker imam samo dopoldan čas, nekam v bližnjo okolico. In se spomnim na Pojetovega Suškota.

Tu sem enkrat že bil, pa je pošteno pihalo dol, da o vasici v dolini ne govorim. Ko sva kasneje govorila z Erzom (ki je bil tudi že na ogledih), me je potolažil, da itak lahko pristanem na travnikih pred krizo.

In grem z robo po rahlo poledeneli travi najprej nad mrežasto ograjo pašnika za konje. Pa vidim, da domačin (ki je ravnokar prišel domov) pogleduje k meni (torej ni pametno prejahati ograjo) in grem nazaj dol po navodila. Možakar pove, da je eden že bil nekoč tukaj (Pojč 🙂 ) in da moram skozi stajo na pašnik. Poslušam navodila in na vrh.

Še prejle je pihalo z desne, zdajle lepo gor (2-4). Postavim po rahlo spolzki travi. Ko lepo pihne, potegnem in v luft tik nad mrežo. Še kar drži, ampak tudi približno me ne mika nad strehe in drote v vasi spodaj. Ker vidim desno spodaj v dolinici čez bore majhen travniček, se usmerim tja in z malo slalomiranja pristanem (je res kar majhen).

Zoranov let

Pospravim in peš naokoli po cesti (nobenega avta mimo) gor po LCja.

Še en slab dan. Meglen, sluzast, na Kovku 25/32 m/s  SV. Ponekod rosi. Malo dražim Jeana, pa pravi, da ima premočnega vetra od včeraj zadosti.

In grem sam spet proti Ribnici, kjer sem že pohajal, saj je niže napovedanega manj vetra in megle. Pri Žlebiču najprej gor skozi Zapotok na start Zapotok. Piha močno z leve (nazadnje pre-močno z desne) in rosi.

Na vrh na Sinovico, ki je v totalni megli. Grem sicer na start, pa vidim le travnik cca 10m pred seboj; piha pa V idealno gor kakšnih 5m (hladnoooo).

Dol in na Sela nasproti, saj je tam travnato (položno) pobočje tudi na V. Z robo kar po kolovozu na vrh. Erzo je tu odletel v desno, jaz pa postavim v levo.

Piha z V lepo gor po res položnem travniku. Malo hrbtno dvigujem v idealnem vetru. Nekajkrat poskusim poriniti naprej, pa komaj porivam proti vetru po travniku, dvigniti pa me noče. Potem pa mi enkrat le rata in se zapeljem tik nad tlemi do preloma in na levo v kotanjico pred glavno cesto.

Zoranov let

Pospravim in v rosenju do LCja. Tu piha bolj JV, zato še enkrat čez na Zapotok, kjer pa je nespremenjeno močan V z leve.

Še pod Zamostec, kjer je že spodaj močan V z rosenjem, tako, da predvidevam, da bo tudi na vrhu preveč vetra – z leve.