Napoved malo spremenljivega vetra, v redu vreme, brez napovedanih pretiranih neviht J od LJU.

Že zgodaj imam danes zemeljske obveznosti v Cerknici in ker elektronika napoveduje, da bo tukaj OK, ne razmišljam kaj dosti o čem drugem, kot o Slivnici. Igor niha med Primorsko in Gorenjsko, Slivnica mu ne vzbuja pretiranega zanimanja. Jean pa bi šel na Slivnico ali Grmado, vendar šele okoli 13h.

Ker svoje končam že ob 11h, se odločim pred resno akcijo še za bližnji, še nerealiziran start Ponikve.

Iz Cerknice sem z LCjem hitro na travniku na vrhu griča. Piha (oziroma skoraj ne piha) idealno. Razgrnem Rooka, v tangice in potegnem.

Nad idiličnim pobočjem travnika (kjer je bil v začetkih padalstva tudi šolski teren), se zapeljem na ravnico spodaj.

Zoranov let

Ko pospravim, najprej kliče Igor, da se je odločil za Gorenjsko, potem pa Jean, da je Emil že v luftu in že nabira čez 1700. Pozabi na 13h in da gasa via Cerknica…

Imam zemeljske obveznosti v teh bizeljskih gričkih, pa si ne morem kaj, da ne bi pogledal, če je tod okoli že kak štart (da ga ne iščem iz nule). In je tukaj bela pikica z enim (ne Erzovim 🙂 ) letom: Pavlova vas.

Pri kmetiji zaparkiram in si ogledam lokacijo. Lep štart, če odštejem hrast in šavje na koncu. Ampak s  slalomom v levo med slivo in hrastom bo šlo nad trte in dalje. Ne vidim pa kakšnega lepega pristanka.  Piha lepo gor (čeprav je generalno S), ampak začne kapljati. Skoraj obupam, pa se zapletem v pogovor s kmetom, ki pove, da jih je tu že več odletelo in obljubi, da me pride pobrati dol, če odletim. Pa še od hiše, kjer je čisto drug razgled, mi pokaže kje so fantje pristajali: krasen velik travnik in njive. Vsemu temu se ne morem upreti in že se pripravljam.

Ko prvič potegnem, pihne od zadaj in mi padalo odloži na skladovnico vej, ki jih pripravljajo za prvomajski kres.

Ko otrebim padalo, postavim še enkrat in lepo speljem cikcak med drevesoma po planu in sem že v višavah. Celo rahlo dviganje dobim, potem me spusti in se zapeljem naprej nad dolino, čez pristanek in nazaj  na travnik, kjer me pa naenkrat močno spusti, tako da z -3 prbijem  na sveže zorano njivo, 5 m pred idiličnim travnikom.

Zoranov let

Še pospravim ne, ko je gazda že pri meni in me dostavi gor do LCja. Res lep novnov 🙂

Na vsak način mi hoče predstaviti še svoj domači sauvignon in komaj ga prepričam, da me čaka še vožnja domov…

Igor že včeraj da pobudo za Ivanščico in čez vso nedeljo se po malem koordiniramo glede tega. Predvsem Erzo poriva zadevo in celo spodbudi Kraševce, ki zagotovijo kombi, zalomi pa se pri šoferju. Ko šoferja pozno zvečer praktično zagotovi(mo) (Jean), pa Gorazd odpove udeležbo in kombi in zadeva (po nepotrebnem) pade v vodo – vsaj kar zadeva ostale udeležence. Erzo namreč zapelje paralelno organizacijo s Korošci (Štajerci?) in uresniči osnovni cilj…

Ostali pa se dopoldne koordiniramo, kam v tem močnem SV (in ali sploh je tako močen, kot je napovedan). Idejo o Zavrhu odpade po Pojetovih info o premočnem vetru in ostane le še morebitni Gozd popoldne, ko bo (če bo) vse obrnilo v bolj južne smeri.

Dokaj slabe volje, ker se nismo znali pravočasno bolje organizirati, se grem tolažit vsaj s kakšnim projektom.

In stojim tule na vrh tega položnega (terasastega) travnika že petič. In tudi danes piha narobe: popolnoma z leve (čeprav bi naj po podatkih postaj, ki so najbližje, pihalo v teh krajih iz J, JV – torej skoraj gor). Doslej je bilo zelo močno 2x čisto z leve (ob napovedanih V vetrovih) in 2x čisto z desne (ob JZ).

Danes je še najmanj vetra in takoj postavim.

Naslednje 2 uri dvigujem in poskušam speljati po položnem travniku pred teraso s pozornostjo do gležnja, ki sem si ga zvil v četrtek (na podobnem terasastem travniku blizu Sodražice, kjer pa je pihalo močno strogo z desne). Poskušam v levo proti vetru, pa naravnost dol (ko kao ni vetra),… pa se vedno konča s sunkom ali pišem z leve, ki sesuje padalo (čeprav se večkrat celo odlepim od tal). Ko mi na koncu le rata, moram pred drevesno mejo zaviti desno v vmesno čistino, pa me veter od zadaj samo odloži na spodnji travnik in stvar je predčasno/predkončno zaključena.

Zoranov let

Imam dovolj in pospravim. Sem namreč že pošteno zmatran od poskakovanja – sedaj pa mi je tudi zabeležilo let.

Dopoldan pri Sandiju (kjer že rahlo dežuje)  prevzamem rezerve in jih spravim v LJU, potem pa še nekaj zemeljskih opravil. Večinoma je SLO že deževna, ampak z enim učem (no, ½) pa vseeno po monitorju iščem, kje so še suhe ceste, saj močan JZ od včeraj (oranžni alarm, pa to…) počasi jenjuje. In vidim, da je na JV še suho. Hitro določim dve beli piki blizu skupaj pri Ivančni in gasa skoz dež iz LJU.

V Višnji samo redke kapljice. Oblake še vedno goni od JZ, zato v Lučarjevem kalu najprej na levo gor na igrišče (start Lučarjev kal – Vrhe). Ko stopim ven, na položnem poličastem travniku (matr, Erzo najbrž namenoma dela same take starte, ker ve, da mi po takih ne gre…) piha seveda strogo od zadaj (SV, kontra oblakom malo više ?!) . Sicer malo, ampak na tem položnem… Malo čakam, nato se zapeljem čez vas na nasprotni breg, kjer pa piha lepo gor. Po robo in na rob. Start je precej vegast: na desni griček, na levi drevesa, treba na tesno vmes…

Ko že v tangicah razgrinjam padalo, začne kapljati. Počakam in ko že hočem pospraviti, skoraj poneha. Zato pa veter konkretno pojača.

Nekajkrat hrbtno dvignem in nameščam, potem v bolj mirni fazi potegnem in tiščim desno ob gričku po »diagoneli«, pa vseeno podrajsam po vejah. Kljub temu sem v zraku in se zapeljem direkt dol v dolinico v veter.

Zoranov let

Erzo se je spodaj zapeljal levo v travnato luknjo in seveda dodal 200m, mene pa bi verjetno prlimalo na krošnje na koncu. Pospešeno pospravim, saj že kaplja. Gor do LCja pa že v dežeku.

Še enkrat grem na nasprotno stran na Vrhe, pa konkretno vleče dol (SV), če bi že dežek odmislil…