Za danes je napovedan prekrasen sončen dan, z obilo termike in nekaj S vetra (močnejši SV čez V in J SLO). Včeraj so bile ideje za Ivanščico, pa sva si bila z Erzom enotna, da je, zaradi obilo napovedanega vetra, preveč tvegano in sem bolj verjel v Žusem (bolj na robu napovedanega vetrovnega pasu).

Potem pa se zjutraj (ko je res vsa SLO v prekrasnem sončku) z Alenko odločiva za pohodniško nedeljo – na prelepo zasneženi Blegoš. In skenslam Erzov zborni SMS za Žusem. Vzamem Naklofen že zgodaj zjutraj, med vožnjo pa se odločim, da ne bom rinil s padalom na vrh, ampak po turi raje naredim enega bolj zaresnega novnovega, saj Alenka potrdi vso potrebno zemeljsko podporo…

Z LCjem na sedlo Črni kal in po grebenski snežni poti na vrh bleščeče osončenega in zasneženega Blegoša

nad katerim se, pod redkimi bazami, bolj ali manj visoko, spreletava nekaj padalcev (z Dražgoš, Starega vrha,…).

Na drugo stran dol do koče in naokoli po daljši poti nazaj do LCja. Dol v Hotavlje in gor na Hlavče njive. Parkirava pri Revnovi sestri in z robo naokoli na start na Z pri bunkerju.

Piha rahlo od zadaj (V čez hrib in gozd). Alenka mi pomaga postaviti Mentorja3 in otrebiti množico macesnovih vejic s štrikcev in s tal. S klopce izza bunkerja pride kibicirat še nekaj obiskovalcev in otrok, ki se grejejo na toplem popoldanskem sončku.

Počakam, da ne čutim vetra za vrat in potegnem in na močni strmini takoj speljem. Najprej me potlači proti grapi, potem butne gor čet gmajno in sem že nad Marmorjem.

Tu pa me najprej pošteno zgunca in nabije gor, da me zatem popolnoma zaustavi dolinc od Hotavelj sem v dolino. Po liftu dol stopim na tla na zgornjem robu travnika, saj je spodaj ob glavni cesti vse pognojeno in blatno in zalito z vodo.

Ko pospravim, je Alenka z LCjem že pri meni.

Danes naj bi se dež zjutraj zaključil, veter pa obrnil na SV (in močnejša burja na Primorskem). Razmišljam o Zavrhu, pa Milan zjutraj pove, da v njegovih koncih ni nobenega vetra in v jadranje na Zavrhu ne verjame preveč.

Zato grem že dopoldne v lov za novimi krtinami, potem bomo pa videli.

Do Višnje gore kot včeraj in na grič nad vasjo, kjer danes piha skoraj prav (po dolini od Ivančne sem) in ne pretirano. Nebo povsem zabasano (dežja pa ni več) in pobočje blatno in trava mokra.

Rook je od včeraj še pošteno moker in gre s težavo gor, kljub zadovoljivemu vetru. Ker je pobočje kar strmo, lepo speljem, v zraku pa mi kar nekam čudno vleče sem in tja …

Včeraj sem tu komaj nabral padalo, ko je butnil piš, danes piha lepo od spredaj, mogoče rahlo z desne. Postavim in čakam na čim manj vetra.

In potem zalaufam po položnem pobočju in lepo speljem in v levo, kjer je drevesna meja najnižja, da speljem le kakšen meter nad šavjem in se zapeljem čez rob v dolino.

Tu sem včeraj začel in končal v plohi. Ko danes parkiram, pa se kaže celo že rahel sonček skozi goste oblake. Čisto slučajno sem na koncu zapeljal še sem, saj bi SV moral tu pihati točno v hrbet. Pa ni nobenega vetra, občasno celo dahne malo gor po (res položnem) pobočju od Z.

Raztegnem in odlaufam kot nor in me vzame in sem tik nad tlemi, da sedem na tla v travo pred blatom zoranega polja.

Ponoči imam fiksno idejo, da bo danes Marčev hrib. In je res zjutraj nekaj manj JZ vetra od napovedanega in Slavnik dopoldne ne zrase prek 10 v sunkih.

Lobiram od jutra naprej in Rajku se je tudi zdela to OK ideja, vendar je Gorazd odločil, da se gre na (bolj ziher) Brestovico. Še Pavličev Tom ima isto misel in se vržem v bolj aktivno lobiranje. Vendar od naših nobenega ne pridobim za stvar (so se že včeraj sprijaznili, da bo danes (pre)močno). Samemu se mi dol ne da voziti in se odločim za kakšen projekt, da bo vsaj kakšen novnov.

Ko sem že v odhodu, pa si Jean skoraj premisli, čeprav je dokaj prepričan (glede na včerajšnje izkušnje z vetrovnim in razgonjenim Marčevim hribom), da najbrž ne bo…

In se odpeljem na Gorenjsko, kjer je vseeno manj vetra.

To lepo pobočje sem tudi jaz že gledal iz zraka.