Glede na napoved se mi zdi, da bo danes OK za kakšen višji H&F. Grem že kmalu proti Kofcam (dolg od zadnjič 🙂 ), pa potem v avtu pod kočo uradujem kakšno uro, predem odpešačim.

Mimo koče proti Velikemu vrhu (Košuta). Vetra skoraj nič, nad 2000 baze, ki jih šibek S nosi čez greben. Veliki vrh (primarni cilj) je občasno v meglicah in ker piha čez, se ustavim tik pod grebenom

in postavim.

Termika dela in lepo (šibko) piha gor.

Potegnem, lepo (začuda 🙂 ) speljem in takoj desno ob pobočju. Pod Zajmenovimi pečmi me malo zruka, pa dvigne, tako da bogato preletim (prej me je malo skrbelo) greben in potem v občutnem dolincu zbijam v podljubeljsko dolino na standardni pristanek – travnik pri Lajbu…

Zoranov let

Ful vesel. Pospravim. 1.štop dol do Podljubelja. 2.štop do Matizovca.

Potem pa še 1 uro pešaka gor do koče, kjer je LC s hladno pijačo (pozabil vzeti pijačo pri odhodu…).

Ker dopoldne ne računam preveč na druge in ker piha S, ki z višino precej narašča, se odločim za nižje projekte: okolica Škofje Loke (Pojetova zapuščina 🙂 ).

Med potjo pokliče Štus, kdaj bomo kam šli. In se dogovoriva za cca 12h Borovnica-Zavrh. Še z Ukijem se slišimo in potem Erzo razpošlje meeting request za Zabočevo…

Medtem pridem skozi Škofjo do Zminca in gor proti Lovrenški gori. Nad ovinkom nad kmetijo najdem pokošeno glavo in se čudim, zakaj je Poje rinil naprej na vrh položnega travnika (ki je še ves nepokošen), kjer je pa res problematično, ali boš sploh prišel ven v grapo. Piha lepo (1-3m), občasno malo pokvari sunek S.

Potegnem prvič in se mi sesede. V drugo ujamem veter, ko pihne gor in speljem. Sprva gre počasi naprej in kar dol, potem zagrabi ob pobočju na desno in se z bogato višino odpeljem ven nad dolino in na desno in dol na travnik ob Poljanščici (nasproti Sv.Petra hriba).

Zoranov let

Pospravim in (ker je malo pozno glede na naslednje dogovore) pri prvi hiši nafehtam prevoz gor do avta (penzionist je doma in mu ni težko…).

Glede na napoved vetra in jutranje slike na kamerah se mi zdi, da je danes pravi dan za Begunjščico (pa še za jubilej “400-ti različni” se spodobi nekaj bolj konkretnega 🙂 ). Ker pa je že ob 14h možnost ploh in neviht po Karavankah, se odločim za prevoz čim višje in potem Hike reševanje avta (da bo H&F&H 🙂 ).

Torej v Podljubelj, gor po vedno slabši cesti na Preval … in tik nad prevalom že Begunjščica v megli 🙁 ! Tudi čez dolino je Košuta večinoma že skrita v oblakih. Nočno deževje je očitno dalo veliko vlage in vprašanje, kdaj se bo to posušilo (“če sploh…”  je mnenje šefa iz koče…). Hitro pogruntam plan B.

Dol, v Tržič in gor po V cesti do spodnjega starta Dobrča.

Nuptseja na rame in pešaka po slemenu gor na Brezarja: prvič tukaj, čudovit start (po mojem bi se dalo z LCjem do sem ?). Meglice občasno že prinese čez štart. Postavim, počakam, da se razkadi in speljem.

Malo me dvigne in zaplavam v mleko, pa sem kmalu pod njim in potem v lepem glajdu kar čez Tržič do šole v Križah (se mi je zdelo škoda prej bremzat… bo že kako…).

Zoranov let

Pospravim, dvignem palec in prvi avto mi ustavi in gre točno mimo Tržiča do Brezja 🙂 . Potem pa pešaka gor po cesti v upanju, da me prvi mimovozeči pobere vsaj do Breške planine. Pa ga ni… Mimovozečega namreč… Vmes se koordinirava z Erzom za akcijo okoli Bohinja, ker ima tam nujen opravek 🙂 (odločiva se za Galetovec). In pripešačim do LCja po 5,6 km z zakuhano mašino.

Med vožnjo dol me Erzo obvesti, da bo vmes šel še skočit na Zavrh (no, na Zabočevo 🙂 ) in “potem nadaljuje proti meni na Gorenjsko, takoj ko scuri”. Jaz pa naj grem kar naprej na oglede.

In grem: Bled… Tu je že jasno, da Erza še ne bo kmalu (nedosegljiv telefon, Uki pove, da je Erzo krasno pobral…).

In grem skozi Bohinjsko Belo gor na Galetovec in raziskujem in najdem, kar sem iskal. Piha od zadaj s strani, tako da mi danes ne bo treba (pa še prevoza gor ni zagotovljenega, ker ni jasno, kaj in kdaj bo kaj z Erzom, če sploh bo kaj..

Ko sem že mimo Bleda v smeri LJU, pokliče Erzo, da je ravno pristal in da bo težko prišel na dogovorjeni let z Galetovca, ker je on v Kozini (!?!),

Erzov let

da pa nujno potrebuje mojo pomoč v Bohinju… In obrnem in zapeljem nazaj na Bled, naprej mimo že videnih prepolnih blejskih plaž, pa še enkrat skozi Belo … do Bohinja…

No, ampak to je že druga zgodba, ki z letenjem nima več zveze, ampak je tu zapisano samo zato, da se ve in da se ne pozabi in bo Erza stala kar nekaj novihnovih (ne samo Galetovec) – no, torej bo vseeno imela zvezo z letenjem 🙂 …

“400-ti različni” jeeeeee !!

Danes sicer močan V, na Gorenjskem napovedan malo manj. Na planini Javornik pod Storžičem je še en start na JV (?). In se odločim, da grem preveriti.

V Povlje in malo naprej do ovinka ceste pod startnim travnikom Povlje. Tu je odcep planinske poti na Storžič, Malo in Veliko Poljano, Kališče itd. Veter že v dolini nabija in gozdovi šumijo naokoli… Zaparkiram, robo na hrbet in odidem po cesti kot kažejo markacije (in spregledam odcep). Po 15min mi je jasno, da gre pot preveč levo (leva varianta iz Povelj na Malo Poljano).  Nazaj do avta in po pravem odcepu gor. Po 30 min prebijanja skozi (delno počiščene) ostanke žledoloma (res pravi kaos, pot je na novo speljana kjer je pač najmanj ovir podrtega drevja) in mestoma že skoraj goloseke, ugotovim, da sem pijačo pustil v avtu 🙁 (vročina po tej strmi podrtiji je neznosna). Na višini okoli 1100m je končno spet normalen gozd in potem pridem na odprto, kjer teče potoček. Polovico ga spijem 🙂 in naprej do Krničarjeve bajte, na spodnjem delu strme planine. Malo počijem pri bajti in po strmih travah gor v vetru, ki občasno prbije dol s Storžiča (SV), občasno okoli roba (V-JV). Cca 200 v.m. je do vrha travnatega pobočja.

Spet sem skuhan in tu počivam skoraj uro (vmes koordinacija z Manco za naprej), dokler se ne prepričam, da piha mogoče malo manj in so intervali miru malo daljši. Opremim se in postavim Nuptseja in čakam na umirjeni interval. Čeprav je pobočje navidez obrnjeno proti V, je v resnici nagnjeno na J in postavim poševno po pobočju. Prvič zamudim interval umirjenosti in mi ga po dvigu zarola naokoli.

Spet postavim zidek poševno po pobočju in v drugo tudi potegnem poševno proti levi … in speljem. Malo me spusti v grapo, ko pa pridem malo ven, me pa samo začne liftati in hitro “naberem” 150m. Najprej nameravam pristati v Povljah blizu avta, sedaj pa me pridobljena višin in jakost vetra (z vetrom 60+, proti 15 – s 23m2 Nuptsejem !!) usmerita kar proti Gozdu, kjer v močnem nasprotnem vetru zbijam in me spusti skoraj naravnost dol na pristanek.

Zoranov let

Meri, ki je ravno prišla na pristanek (ki je bil doslej popolnoma prazen), mi malo pogasi žejo (…odstopi mi malo svoje tople limonade 🙂 ).

Ko pospravljam, je Manca že pri meni.

Tudi danes se odločim za dopoldanski H&F in potem letenje (če bo). Zaradi napovedanega V (na Gorenjskem manj),  izberem Planino Mala poljana, kjer je pobočje starta obrnjeno na V.

Z Gozda odpešačim malo pred 9h in sem na Mali Poljani po slabih 2h. Začetno sonce pokrijejo nizke megle, ki so tik nad mano.

Planina je na sedlu, ki je precej umaknjeno v notranjost pobočja in graben Sevnika se pod Tolstim vrhom vleče daleč… daleč proti Zalogu (Goriče). Tako sem kar malo nervozen, saj mi v spomin prihajajo slike, ko me je Venturi zrinil skozi sedlo (Malo Poljano) za Storžič in Kriško (medtem, ko se je Delux mirno vozil daleč zunaj pred Tolstim). Danes res ni toliko vetra, ampak ven je daleč…

Postavim Nuptseja na sam vrh travnika in počakam, da bo vsaj malo pihnilo. Ko res pihne, potegnem in se lepo odpeljem desno ob pobočju Tolstega. In lepo drži. Z vetrom (V) se hitro peljem proti Gozdu. Pa me začne spuščati in se odpeljem ven na zunanji rob. Najprej mislim, da bom moral pristati v Seničnem, pa me tu pred robom dvigne, tako da samo zapeljem za Gozd in pristanem na sveže pokošenem travniku pred kočo (pozor žičnica !) v močnem čelnem vetru (V).

Zoranov let