Glede na močno burjo/SV čez vso SLO, zjutraj navijam za Štajersko (Dobrovlje in okoliški starti/projekti), ampak Erzo si je zabil v glavo Dolenjske projekte in grem z njim.

Prva je tale krtina pri Biču, kjer sva oba neodvisno stala že vsaj enkrat v napačnem vetru. Danes je veter v idealni smeri, le da je mogoče premočan (4-6, 8,8).

Kljub temu prineseva robo (Erzo zaresno, jaz vztrajam na projektni). Občasno pošteno pihne tudi s strani. Postaviva in v primernih trenutkih potegneva.

Prvi je Erzo, ki ga nabije gor, pa zagunca in spusti in pride na sredo pospravljenega koruznega polja.

Mene najprej na startu spusti malo naprej in potem nabije gor in potem po liftu dol na koruzno strnišče.

Zoranov skok

En izvoz AC naprej in pri Trebnjem ven in malo ogledov (koruza, preveč vetra…), na koncu najdeva tole pobočje v kotanji pri vasi Blato.

Na vrh pod gozd ob skromnem vinogradu kjer piha znosno, so pa tudi občasni konkretni sunki (in veliko šumenja zadaj v krošnjah) . Postavi Erzo in jaz nad njim in potegne.

Pa ga sunek vetra odnese po startu v desno in mu padalo obesi v vinograd na prekle. Nekatere so prav visoke in kar nekaj časa porabiva, da snameva padalo. Očistiva še trsje in vitice in listje (žal brez grozdja v padalu) in potem ponovi in lepo odleti med dvema vrstama fižolovk v levo čez koruzno strnišče skoraj do lokalnega golf placa (povsem zaresnega).

Jaz potegnem malo za njim in me lepo vzame močan veter, pa tišči v levo ob gozdu, da komaj speljem mimo dol čez fižolovke na koruzno strnišče.

Zoranov let

Ob golf placu in obnovljenem nekdanjem vaškem izviru pospraviva in proti LJU.

Na pobočju zadaj nad Jelovcem proti Ulovki pa sva oba videla še eno lepo pobočje nagnjeno od severa, ki ne sme ostati neodleteno.

Premakneva LCja in odpešačiva gor po (tudi v nulo pokošenem) travniku.

Postaviva v vetru, ki v sunkih piha striktno z leve. Potegnem prvi in dvignem skoraj pravokotno na pobočje, potem pa kar laufam dol, da speljem … in se zapeljem do konca travnika, malo pred prvo hišo.

Zoranov četrti let danes

Erzo pa malo za mano. Novnovnov !! 🙂

Erzov let

Ker pa je vmes sonček raztopil temne oblake, kar obsediva na soncu na travi in uživava v razgledih in padalskem modrovanju in obiranju tistih, ki niso zraven…

Pri prejšnjem obisku Baške sva po pohodu skozi kanjon Vrženice stala na vrhu tega pobočja nad zalivom Vela luka daleč spodaj in občudovala panoramo preko zaliva Male luke in čez morje do vrhov Velebita zadaj. Takrat sem si obljubil, da pri naslednjem obisku sem prinesem padalo.

Ves teden je nažigala močna burja, za danes (zadnji dan pred odhodom) pa je bil napovedan upad. Zjutraj se (s padalom) od Bunculuke odpraviva kar po direktni poti čez hrib proti Veli luki. Ob jutranjem odhodu okoli 7h burja še kar piha, ko prideva okoli 9h sem, pa je že skoraj prešibka.

Iščeva primeren prostor vsaj za razgrniti padalo s čim manj kot britev ostrega kamenja in ga res najdeva tik ob potki, ki se začne spuščati strmo po pobočju (če ga ne bi našla, bi morala začeti z aktivnostmi plana B…).

Alenka mi vztrajno in previdno razgrinja padalo, da se ne natakne na ostre skale. Kljub temu se štrikci kar nekajkrat ob dvigu zataknejo. Ob prvem uspešnem dvigu in stabilizaciji že mislim, da bom lepo odletel, pa se po nekaj korakih spotaknem…

Še nekaj poskusov dviga z zatikanjem, potem pa se le vse poklopi in M24 mi zagrabi in po nekaj korakih po skalah speljem…

Dinamike burje je vseeno dovolj, da z M24 celo pojadram levo ob pobočju do naslednjega grička in nazaj do zaliva in ob spuščajočem pobočju proti rtu.

In še sem in tja ob pobočju in nad morjem zaliva Velika luka, da potem stopim na tla na lepem (delno osatasem) travniku za plažo.

Zoranov let

Vesel kot radio zaradi prečudovitega letenja in seveda novnovnov-ega starta.

Še filmček poleta

Skoraj tako, kot jadranje na laminarcu na bolgarskih plažah prejšnji mesec…

Danes napoved podobna kot včeraj z več možnosti dežja in manj vetra J, JZ smeri. Greva z Alenko na izlet v kraje, kjer sem se predvčerajšnjim vračal domov in sem opazil nekaj lokacij.

Najprej na tale prelep travnat grič za Rašico, kjer ni še nihče (zabeleženo) odletel.

Z Rookom, Alenko in kužkom na vrh griča, ki je meni primerno strm in si ne obetam težav.

Pa me seveda čakajo, saj piha od zadaj – S (kaj drugega sem pa lahko pričakoval…).

Alenka mi sekundira s trakcem, ki enakomerno vztraja kar nekaj časa od zadaj dol. Ko pa enkrat trakec pade, potegnem in lepo odletim in poletim na naslednji travnik ob kolovozu.

Zoranov let

Novnovnov in vesel kot radio.