Si pred temle še ogledujem še dva starta, pa se krave pasejo po njih (da ne omenjam, da piha od zadaj…). Ker mi je na prejšnjem pihalo direkt od zadaj, si izberem ta grič nasproti, kjer bi moralo naravnost po pobočju gor.

Pa tudi tu piha od zadaj. Je pa strm travnik pod robom, tako da čakam na nulo.

Kar nekaj časa čakam, da pride domači ata, s katerim veselo kramljava. Ko se naveliča in odide, pa skoraj nulca, tako da se vržem po pobočju dol in speljem.

Spodaj pa se pripelje z avtom isti ata, ki mi odpre vse 4 el.pastirje, da me prijazno. pospremi do LCja.

Šele ko objavim let, vidim, da sta predhodnika Erzo in 1.ponavljalec Poje odletela na nasprotno stran po J pobočju (ne vem pa, če je na oni strani res pihalo gor… po današnjih izkušnjah bi rekel, da ne 🙂 )

Ko se peljem na Mramorovo, na S strani opazim tale lep travnik nagnjen na S stran (ki še ni bil odleten).

Ker sem pod robom, mi piha v hrbet malo manj.

Počakam in se poženem dol in speljem do dna pri potočku. In novnovnov 🙂 .

Dosti več kot leto je že, kar sem bil prvič na tej lokaciji s padalskimi očmi. Edini uporabni veter na tem položnem travniku je SV. Potem sem bil dvakrat tukaj sam z namenom odleteti, pa me, kljub napovedani in dejanski burji (celo +15m/s SV na Slavniku), sprejme Z ali celo JZ. Potem še enkrat z Megom spet Z.

In nazadnje še z Megom in Erzom prejšnji teden, ko čez travnike spet piha močan Z in se samo obrnemo. In takrat Poje (ki civilno deluje v bližnjem Strunjanu) opazi našo lokacijo in takoj podreza, da ga mora Erzo »ustaviti«; da se tale start pa »ne sme« odleteti pred Zoranom. Res sem si želel od tu (prvi) odleteti brez pritiska (drugih) in takrat, ko se bodo meni zdeli pogoji ustrezni, ampak sedaj je postala lokacija znana in ni več mogoče odlašati…

Pa še to smo zmodrovali: da ob lepem vremenu sonce na tej konfiguraciji naredi JZ, Z od Strunjana sem, ne glede na moč burje in je torej treba priti poskušati v slabem vremenu, ali dovolj zgodaj zjutraj, ko sonce nima vpliva in velja le, kar reče burja oz. SV.

In ker je za danes zjutraj napovedan konkreten S, SV okoli Izole, se odločim za ponovni poskus. Mega je za in sva zmenjena za 7h zjutraj. Pa me zvečer pokliče Pojetov Jožef, da je gledal napoved vetra in da bi danes bili idealni pogoji za tisto lokacijo, kjer smo se motali prejšnji teden… Seveda ga »povabim« zraven. Vendar predlaga še uro prej, da ne bi kaj zamudili (kar se mi zdi OK, saj bo morje na obalnem pasu po oseki ob 5.00 še nižje – kar je za pristajanje na ozki plaži zelo pozitivno)…

Ob 5h vstanem, ob 6h na Železniški prestopim k Jožetu (da ne bomo izgubljali časa…). Na Uncu se priključi še Mega in gasagasa dol.

Na travniku na vrh griča smo pred 7h in Mega mi takoj postavi (da ne zgubljamo časa, ker moram odleteti prvi), saj veter res rahlo pihlja od SV (kje je zdaj tisti močan S, napovedan za to uro).

Prvi poskus se konča na spodnjem travniku. Sedaj mi postavita kar oba in privzdigneta zadnji rob. In ko v drugo  potegnem svojega Mentorja3, se postavi lepo in na koncu travnika že drži, tako da lepo speljem.

Vendar je drevesni rob za spodnjim travnikom še vedno nevarno visok. Pa v najnižjem delu speljem vsaj 2-3m nad goščavo in sem nad klifom – svoboden kot ptica !! Vetra nobenega. Zavijem v smeri Izole desno ob poraščenem pobočju na klif, pa še vedno nič, tako da odcurim vzdolž plaže, dokler gre.

Vesel ko radio.

Jože je v luftu malo za mano in zavijuga nad plažo Dobrava in scuri.

Kar nabere padalo in optimistično skozi šavje gor za ponovitev (optimizem ga kmalu zapusti, ko se potem prebija skozi pragozd trnja).

Medtem pa se pripravi tudi Mega, ki se po startu skozi šavje prebije na svobodo in tudi po majhni vijugi pristane na plaži Dobrava.

V drugo Jože prileti do mene.

Malo za njim pride še Mega s spakirano robo. In peš ob obali skoraj do Simonovega zaliva in po cesti gor na vrh (ob Jožetovem pripovedovanju dogodkov iz Libanona, ki pa jih tukaj ne bomo podrobneje obdelovali…)

Naslednji cilj je Kajndol, vendar že takoj za Žažarjem opazim še kar strmo travnato pobočje nad cesto.

Z robo gor, piha tudi le 45st z leve, tako de le malo poševno postavim. Piha manj kot prej, zato potegnem naprej in lepo speljem in se zapeljem daleč v dolinico praktično do pristanka Žažar-smučišče.

Novnovnov !!

Naberem in odpešačim gor na cesto do LCja.

Sem že kar zmatran in še bolj slabe volje, ker veter noče pihati, kot bi jaz rad…

Erzo že sklicuje Zavrh ob 14.30, potem ga prestavi na 15h, jaz bi pa rad prej še vsaj en malo lepši let.

Zapeljem proti Sodražici, kjer imam že nekaj časa ogledano (opuščeno?) lokalno smučišče Izver pri Sodražici, ki je obrnjeno na S. Enkrat sem že stal spodaj, pa je pihalo močno dol.

Danes pa spodaj nobenega vetra. Rinfuzo z robo gor po vedno bolj strmem in vedno bolj zaraščenem pobočju. Na platojčku na vrhu ob zaključku vlečnice postavim. Tu pa mi spet rahlo piha od zadaj v vrat. Čakam na kaj manj, pa je ves čas enako.

Potem pa enkrat potegnem in zagazim v goščo pod robom in še kar nekaj časa rijem skozi visoko travo in šavje (hvalabogu je vsaj nekaj strmine), da mi Rook zagrabi.

In potem se odpeljem lepo naprej ven nad smučišče, z občutkom, da sem končno zares v zraku. Visoko preletim spodnje reflektorske kandelabre in drote in kučice in se zapeljem na travnik čez cesto.

Novnovnov ! In so pozabljene vse slabe volje danes in vso razmazano ovčje sranje…