No, današnji letalni dan se je v resnici začel že včeraj. Ob cca 21.30 prileti Erzov mail, da je planiral (glede na današnji napovedan dež in ekstremno močan veter) odleteti s svojega hišnega starta malo po polnoči. Vendar pa že dežuje in ne bo z idejo nič…

Kljub temu mu noč ne da spanca, ampak se ob polnoči (ugotovi, da ne dežuje več) poda iz tople postelje v hladno noč (no, ni bilo neke sile glede na topel Z zadnjih dni, ki je stopil ves sneg) in na svojem gričku ugotovi, da se

• a) nič ne vidi (snega, ki bi kaj osvetlil ni več), predvsem se ne bi videlo razplest štrikcov
• b) štart je raven, včeraj zorana njiva v snegu, zdaj samo blatna njiva v blatu,
• c) piha itak 2m čist z leve
• d) razno…

Zato nazaj v posteljo in ob prvem svitu proti Borovnici in na Goričico, kjer se drži za gospodarsko poslopje in tramove ograje, da ga ne bi odneslo (no, meni s telefonom pocinglja ob 8.00, v Borovnici piha 4/5,8, na Krimu čez 17). Kmeta sicer nenamerno vrže iz tople postelje, da pride branit svojo posest, vendar na koncu končata v prijateljskem odnosu (saj možakar vidi, da Erzo ni preveč nevaren, ker mu je ves čas razlagal le o nekem jadranju s padalom). Pomirim ga, da bova čez dan gotovo našla luknjo z manj vetra in dežja (navijam za Povlje nekaj kasneje).

Potem je neko megleno vmesno obdobje (ne vremensko, ampak vsebinsko 🙂 ), ko se nič (padalskega) ne zgodi.

In potem ob 10.30 Erzo pokliče že zelo nervozen (dan se izmika), da je skrajni čas in morava nekam iti. V Borovnici je sedaj 6/10,2, na Krvavcu 18, Velika 24 m/s, oblake nosi čez LJU ekspresno, vmes tu celo posije sonček skozi modre luknje…  Čeprav je Z SLO v radarskem dežju, na Gorenjskem ni toliko vetra (v nižinah) in seveda še vedno navijam za Povlje.

Britof. Proti Gozdu (od Torova naprej dežuje) in na desno pod Zalog (za sem navija Erzo, ker je nižje, kot Povlje). Iz Zaloga greva še malo desno na start Stari dvor-Zalog, travnik, ki je še malo nižje. Vetra nič, zato pa še vedno jesensko deževje (od Torova dalje – mogoče bo pa le malo ponehalo…).

Seveda danes ne bo ponehalo in gasa nazaj do Vodic in počez proti Kamniku: poskusiva najti neko krtino na meji med jesenskim dežjem na Z-SZ SLO z manj vetra v nižinah in manj deževno JV-J SLO z orkanskim vetrom v nižinah (da o višinah ne govorimo…). Če ne bo nič, greva še na Krtino in mogoče naprej na Dolenjsko…

Zamenjava se za volanom, da lahko Erzo obdeluje Atlas (jaz sem brez očal…) in po nekaj zgrešenih poskusih pripeljeva skozi Rove in tam je res nek hribast travnik. Naokoli z avtom in panično peš na vrh.

In gori piha idealno (mogoče cca 4-5) in komaj kakšna kapljica. In potegne Erzo pokrovček v svojih “tangicah”.

Erzov let

In potegnem UTurna (naftalin se je že razkadil) jaz v svojih tangicah .

Zoranov let

Slikce  tukaj. In je Erzova serija (za danes rešena).

Zdaj pa naprej na dnevne obveznosti… Le kaj bo jutri …

Že precej pomirjeni nadaljujemo na Vinji vrh, kjer iščemo kakšno lokacijo za V veter. Mimo Sv.Jožefa (kjer je “uradni” start) do Sv.Janeza (kjer je lep razgled) naprej proti V robu do Mrzle gore, kjer na vrhu najdemo krasen prostorček med vinogradi. Erzo takoj začne postavljati, Edo pa za njim.

posnetek starta

Sam še najdlje cincam (bom pa jaz zdaj šofer…), potem pa postavim tudi sam.

Erzo pristane skoraj pri AC.

Erzov prvi

Edo zavije desno ob pobočju in vinogradih in pristane pred daljnovodom.

Edov let

Sam grem daleč ven čez daljnovod in do AC.

Zoranov let

Ko pospravljam, je Erzo že v drugo na startu (hitro dobi transport na vrh) in odleti.

Erzov drugi

Edo se odloči za hike do avta, kamor prideta skoraj hkrati z Erzom (še enkrat hitro dobi prevoz 🙂 ), ki odleti še tretjič 🙂 .

Erzov tretji

Edo pride z avtom najprej po mene, potem pa greva skupaj še po Erza, ki je v tretje postavil rekord starta 🙂 …

Erzov komentar leta: Ker je treba najdit še enega, saj Zoran še nima dveh, (popoln dan na projektih je, če odletiš dva nova) se domislim Vinjega vrha, na katerem sem jadral letos, ko sem v vzhodniku priletel z Žusma (?). Sej ne vem več, tudi v nepezjonu se marsikaj pozabi. Pri cerkvi Sv. Janeza, bi šlo s kar nekaj tveganja, piha cca 3m/s, kar mi danes ni (več) treba. Naprej pa na Mrzli gori med hišami odkrijemo tole. Piha direkt gor, do 3m/s. Zdi se mi, da je tole štart, ki se mora prijeti med lokalnimi piloti!! Ima le dve lepotni napaki: malo nižje letiš čez vinograde takoj po odletu in prelet dveh daljnovodov, ki pa ni nujen. Meni se je štart prijel, saj še dvakrat odštopam/napadam mimovozeče avtomobile in njih voznike, da pridem ponovno gor in še letim. Tu gre zahvala možu z gorenjskih Repnj, ki po novem preiskuša življenje na Dolenjskem pod tem hribom in do danes ni bil na njem, zdaj pa skupaj odkrivava labirint cest, da prideva gor in gospej, domačinki, ki zamudi na zmenek, saj ponajpreje expresno mene dostavi nazaj do avta. Njej je labirint poznan v potankost in tako pridem gor danes že po tretji varianti. Na štart pridem kako minuto zatem, ko naš Edo že peš dospe, da reši avto. Seveda odletim še tretjič tule, tako da ima novopečeni štart že pet odletov.

Po LCja gremo sedaj gor na Pokljuko po blejski strani (čez Gorje). Pot se kar vleče.

Ko smo končno pri LCju, se poslovimo s Frenkom in dol na Bohinj. Erzo je dopoldne (gor grede) ogledoval kuclje okoli Gorjuš.

Ustavimo in zapeljemo po vasi in gor do konca ceste. Izberemo primeren travnik (kjer naj bi pihalo gor) pod robom gozda in odpešačimo z robo tja (Edo bo samo podpora). Travnik pa je v resnici zelo pooolooožen.

Z Erzom postaviva. V prvo Erzu ne uspe odleteti. Na vrsti sem jaz.

Potegnem, se (baje) zataknem z robom Rooka v veje breze, še spotaknem na krtini in v naslednji luknji, pa vendar speljem in se odlepim in potem v desno nad spodnjo polico dobim toliko višine, da se zapeljem bolj desno čez hiše in cesto in pristanem na snegu travnika pod nasprotnim pobočjem.

Zoranov let

Erzo v drugo lepo spelje in odleti kar naravnost čez ravnico z lepo višino čez mene in pristane cca 200m naprej…

Erzov let

Vsi zadovoljni in proti LJU v priprave za “klubski” novoletni piknik pri Lusji 🙂 .