Malo gruntamo, kam naprej (glede na obračajoči veter), pa Erzo hitro predlaga čisto nov cilj pri Jurščah (Stene, malo naprej od Gradca, idealno za S).

Zaparkiramo spodaj in pešaka gor. Erzo direkt čez gmajno, midva s Frenkom po kolovozu in potem čez travnato pobočje na vršni travnik, ki je čudovit (in zelo položen) start. Erzo je na drugi strani vrha. Greva z robo na vrh in vidiva Erza, ki niže spodaj postavlja na skalnem robu, pod katerim je takoj gmajna. Tudi pod razno ne grem tja dol startat, če imava na najini strani takšen lep travnik. Frenk počaka, da Erzo starta, jaz pa kar odšantam počasi nazaj.

Erzov let

Postavim. Frenk zraven mene. Pihlja ravno primerno. Potegnem in odlaufam do roba, kjer se vržem čez in odletim. Pristanem malo naprej od Erza.

Zoranov let

Pospraviva. Frenka od nikoder. Čez nekaj časa javi, da piha od zadaj (JZ) in da pospravlja.

Midva se odpeljeva na Gradec (kamor naj bi pripešačil Frenk), pa skoraj nič ne piha, pa še to Z s strani. Frenk ne bo pripešačil, zato greva po njega nazaj v Juršče.

Potem gremo proti Baču (Tuščak ?, jaz navijam za Pesišče ? ). Tu nas ustavi grd, črn oblak. Gremo naprej pod Obrobo – piha od zadaj. Spomnim se na Solne (nad Ilirsko, kar je OK smer gibanja glede na predvideni Gregorjev piknik 🙂 ).

Na Solnah kaplja in vse črno naokoli. Gremo na ogled (kar daleč za hoditi). Piha OK, start še vedno neprijazen… Vendar Erzo in Frenk nabijata, da gremo po robo. Gremo po njo in ko smo nazaj, že dežuje. Midva s Frenkom se predava in nazaj v avto. Erzo še kakšne četrt ure čaka na dežju, da bo ponehalo (ker on bo startal…). Mega medtem pride v Ilirsko spodaj in nas čaka. Dež še pojača in Erzo odstopi.

Razlaz s Frenkom in združitev z Megom in v lovsko bajto pod Goljakom, kjer Gregor Primc s piknikom praznuje svojo 40tko…

Slabo vreme in močan V, SV. Vendar se midva ne dava in se odločiva za nadaljevanja misije: “Padalski start – v vsako slovensko vas” 🙂 . Ker v višavah res nabija, iščeva primerne griče nižje (in čim bliže LJU, da ne bova preveč zastonj okoli kolovratila). Erzo si je dopoldne med službo ogledal nekaj potencialov in izpred Rutarja se usmeriva naravnost tja.

Najprej na grič za Škofljico – ne piha prav.

Potem na grad Lisičje – ne piha prav.

Potem je pa že potrebna podpora tablice s 25.000ko in 5.000ko in še Atlasa in kar nekaj vožnje, da prideva na prvi uporaben grič – Gornji Rogatec.

Za novogradnjami na vrhu strmega grička čudovit, z mahom pokrit start (+ brana in ostali ostanki poljedelske mehanizacije). V dolinici ostanki jezerčka. Sprva šibak pravi veter začne jačati. Hkrati postavljava. Erzo potegne in mu ga malo pofedla, saj začne tudi tu pihati bolj s strani 🙁 . V drugo ga lepo usmeri in se odpelje in zavjuga in pristane pri ribniku.

Erzov let

Ko potegnem jaz prvič, je že 90st. z desne in mi ga samo zloži dol po bregu. Postavim na Erzovo mesto (ki je glede na sedanje pihanje v bistvu v abvindu) in mi ga samo sfedla na tla. Erzo se že bliža pešaka po griču gor. Grem okoli vrha v blato delovišča na tej strani (povsod naokoli pa mahec 🙂 ) in razvlečem coto po blatu in ga potegnem in stabiliziram in stopim čez strmi rob v zrak in malo zavjugam in pristanem ob ribniku spodaj 🙂 .

Zoranov let

Ko pospravim, Erzo že pripelje LCja mimo. Eden je že 🙂 !!

• Matej Belčič : Ni čudno, da hočejo, da bi imeli transponderje:
  www.photoglide.info/files/tmp/erzo-plane.jpg [27.03.2014 21:06]
• 2.Bojan Dravec : Ne kliči vraga:-) [27.03.2014 21:40]
• 3.Tom Slejko : win! 😀 [27.03.2014 22:40]
• 4.Andrej Samsa : hahah zakon!! [27.03.2014 22:46]
• 5.Andrej Erznožnik : ta avion, je pa kot tisto, ko na je na eni zgodovinski gasilski (po tipu fotografije) sliki v zadnji vrsti obraz nekoga, ki je bil v času fotografiranja že pod rušo [27.03.2014 23:39]
• 6.Zoran Gaborovič : Kar ne morem verjet, da bi satelit glih tule pofotkal avion v preletu:-)… Mogoče je pa tisti tip, ki sva ga vidla z bajalico, iskal avion ?? :-)))) [27.03.2014 23:59]

Zdaj sva že bolj pomirjena in Erzo suvereno usmerja na naslednjo lokacijo (kjer je zjutraj meril…). Pri vmesni zapori ceste opazujeva bajaličarja pri delu 🙂 .

Potem še malo tavava po travnatih kolovozih in obstaneva pod daljnovodom, kjer je idealna pozicija za start. To je to. Ampak Erzo se ne da: zavoziva pod daljnovodom po travniku naokoli na pobočje in tu je čudovit travnik do dolinice (malo nepomembnega šavja je spodaj). Le zelo položen je in seveda piha 45st. s strani. Ampak to ni ovira in hitro diagonalno razgrneva po tem poševnem fuzbal placu.

Erzo potegne in kar nekaj časa vodi padalo, predno se odlepi (veter je kar močen, samo položno je, položno…) in se odpelje v travni dol.

Erzov let

Ko potegnem jaz, je veter še močnejši in kar riniti moram coto, da sploh grem naprej. Pa mi lepo zagrabi in se odlepim in me celo dvigne, tako da visoko  preletim Erza na nasprotno pobočje in tu pristanem (itak sami travniki gore dole…). Jasno, da imam rekord štarta 🙂 .

Zoranov let

Ko pospravim, Erzo že pripelje po blatno-travnatem kolovozu LCja mimo. Pa je še eden novnovnov 🙂 .

Skozi vas se zapeljeva na nasproten travnat grič (kjer že nalagajo vejevje za sežig čarovnice – ali pa mogoče za prvomajski kres 🙂 . Še en lep potencial, ampak piha preveč od strani-zadaj. Zato naprej.

Na poti do naslednje lokacije prevoziva Kočevsko glavno cesto, čez na Turjak in mimo Turjaškega gradu. Občudujem  lepote pogledov in vzdihujem nad divjostjo ovinkov, ko se spuščava dol v Podturjak in dolino Želimeljščice. Pristanki so (samo štarta nikjer na vidiku). LC zabrenči v strmino nad Ščurki gor proti Kureščku.

Najprej en ogled pri kmetiji, ki se meni ne zdi preveč realen (Erzu pa se zdi čisto OK, samo nekaj pastirjev je treba podreti…).

Potem pa okoli ovinka in zaparkirava na travnatem sedelčku. Tu je pa tako lep start, da kar vzameva robo in gor na vrh travnate glave. Skoraj 200m niže je dolinica – samo piha pravokotno z leve … in to kar. Erzo bi skoraj začel postavljati, meni pa niso všeč grape spodaj, v katere piha strogo z leve (rotorji ?). Pa še na vrhu najine travnate glave piha od zadaj !! Erzo se strinja z ne in nadaljujeva mimo Kureščka.

Tukaj še en ogled (Erzu že znane lokacije), pa naju spet “zavrne” napačen veter (in drevesa, ki so višja od roba starta…) in sedaj samo še na tolažilno, že znano lokacijo pri Dobrovici.

Ko se ustaviva, piha najprej močno, med postavljanjem pa jenjava in malo pomeša sem in tja. Skoraj šolski teren s 50 višincev. Erzo potegne in se odpelje in pristane na ravnici spodaj.

Erzov let

Potegnem še jaz in se lepo popeljem po luftu do njega.

Zoranov let

Erzo pešaka gor. Ko pospravim, že pripelje LCja mimo. V večernem mraku voziva po Ižanki. Pa je še tretji danes 🙂 .

Bolj ali manj oblačen in lokalno deževen dan z šibkim V, SV. Torej projekti na Dolenjskem, kjer sva nazadnje z Erzom nehala (pa je še toliko gričkov 🙂 ).

Danes se nama, malo čez 10h, pri Rutarju priduži še Simon Grimšič. Glede na napovedani veter in dejansko pihanje, ki ga javljajo postaje, gremo kar na lokacije, ki sva si jih zadnjič in predzadnjič ogledovala.

Med potjo občasno že vozimo skozi dež… Najprej na Gorenji vrh pri Dobrniču (malo naprej in nad Šmavrom).

Na že znanem travniku pod vasjo piha lepo gor (JV !). Erzo postavi na najvišjem delu travnika, jaz pod stopničko ob pomoči Simona, ki je zadolžen, da pride po naju dol, potem pa še on… Erzo potegne in laufa-stopnička-laufa in se odlepi in lepo nad hišami, šavjem in kablom v dolino do ceste pred nasprotnim pobočjem.

Erzov let

Potegnem coto še jaz (pred stopničko) in laufam-laufam in se odlepim in še z več višine kot Erzo preletim omenjeno. Pristanem blizu Erza.

Zoranov let

Čez nekaj minut je Simon že tu in naju naloži in gasa nazaj gor. Sedaj je na vrsti Simon, jaz bom šofer, Erzo pa bo seveda še enkrat. Na travniku sedaj piha 90st z desne (JZ !?), kar opravičimo z dežjem in oblaki, ki živahno delujejo tu in tam naokoli. Postavita in čakata na obrat, potem pa se po cca pol ure predata in spokata in gremo nazaj čez grič – naprej, na že ogledane lokacije, primerne za aktualni veter.