Krasen dan, edino močan S na višinah (in tudi nižinah) naj bi po napovedi zmanjševal  možnosti za kaj večjo izbiro startov. Torej Zavrh. Erzo, Mega, Damjan, Boris in jaz smo za in ob 15.30 smo na šodru n Vrhniki. Boris pride s Špelo, kar doda še novo kvaliteto logistiki. V interesu ohranjanja zadnje Erzove kazenske pike se z njegovim avtom odpeljemo na vrh preko Verda, kjer že čaka Emil (in pove, da Redstar in Dane ne zaupata v pravo smer vetra tukaj in sta šla kar na Zabočevo. Ostale potencialni interesenti (Malina…) današnje razširjene jate zamujajo.

Hitro smo na startu (Mega kar teče, da ne bi kaj zamudil in da bo prvi) . Veter piha lepo gor po poseki in v trenutku (no, po nekaj trenutkih) je prva trojka (Mega, Erzo in Emil) v zraku, takoj za njimi (po nekaj dodatnih trenutkih) pa še druga (Jaz, Damjan in Boris). Pred startom je bilo omenjeno, da se v primeru curaže usmerimo proti pristanku Zabočevo (jaz sem to razumel, kot plan, da gremo še na Zabočevo poskusiti, predlagatelj pa je to menda mislil kot družabno srečanje z razširjeno jato).

Prva trojka scuri in se komaj privleče na pristanek na travnik ob cesti pred vasjo (Mega se celo ne privleče), jaz pa se takoj usmerim tja in se pripeljem dosti višje, tako da še lepo zaokrožim nad njimi. Damjan tudi scuri že prej, Boris pa z elegantno višino pristane zraven nas.

Tukaj tudi že pospravlja Redstar (s starim Emilovim padalom), Dane pa še kar jadra ob pobočju Krimščka. Začnem priganjati, da hitro pospravimo, da gremo gor (na Zabočevo seveda), saj je tu Danetov avto, pa me najprej čudno gledajo, potem pa Erzo takoj povzame mojo misel in jo razdela v nekaj variantah, ki pa se nikakor ne skombinirajo, dokler ne pride tudi Špela z Erzovim avtom in se vanj nabašemo vsi interesenti za štart Zabočevo. (Erzo, jaz, Damjan, Mega in Delux, ki se žrtvuje za  avtoprevoznika).