Ker je sonce še kar nad obzorjem, pa sedaj jaz nočem odnehati. Če smo že tule, gremo še na Sv.Lovrenca. Ko povem, da se da pripeljati visoko pod vrh (skoraj do koče), so tudi ostali za in že drvimo gor. Na koncu normalne ceste izstopimo trije težaki, Boris in Špela pa zdivjata v avtu lahkotno z opremo po kolovozu do konca. Ko pridemo do avta peš, je oprema že zložena in samo še zaparkiramo avto. Zdaj smo vsi štirje za let in hitro smo skupaj s Špelo na travniku ob cerkvici.

Postavimo padala in ob rahlem vetrcu gor odletimo v običajnem vrstnem redu: Erzo, Mega, Boris… in jaz. Na levo nič, na desno pa malo prime in pridobim izgubljene metre na levi. Potem pa v ravni črti oddrsim v zahajajoče sonce dokler gre. In dol gre zelo počasi, tako da smo vsi kar dolgi, dolgi,… no Erzo je že tule spodaj in pospravlja, mi pa še kar, pa še kar… do travnikov Svagovlje pri Sp.Beli !! Tako daleč pa z Lovrenca še nisem odletel. Super (pa še vsi trije smo nascali Erza 🙂  ).

Več kot uspešen dan: 1x dolg let, 1x novnov in 1x nov !!!