V službi dopoldan spet rahla panika zaradi vida in Boris pravočasno pokliče, da se osredotočim na druge stvari – Lijak. Mega je tudi za, Erzo pa nekaj cinca (mu ni za Lijak), potem pa se odloči za Vremščico (testira padalo…).
Na izvozu Logatec počakam Borisa, se presedem k njemu, na Uncu še pobereva Mega in na Lijak. Ko pridemo na pristanek, Mega zagleda pod startom padalo in rezervo na drevju, hkrati pa zvemo, da se je pravkar sesul tandem in da je reševanje v teku. Gremo gor. Ravno, ko pridemo na start, pridejo tudi gorski reševalci in policija. Zaprejo zračni prostor, ker prihaja helikopter. Z Megom sva za odhod drugam, ampak demokracijo (=avto) ima danes Boris, ki mu ne pride na misel, da bi šli kam drugam. Policajema naredi kratko, a izčrpno predavanje o jadralnem padalstvu s poudarkom na tehničnih lastnostih rezervnih padal. Pride helikopter, odpelje najprej enega v Šempeter, se vrne še po drugega in po slabih dveh urah se zračni prostor spet odpre in gužva, ki se je nabrala na startu se začne redčiti.
Startamo tudi mi trije. Zavijem takoj na levo in naberem nad greben, vendar kaj dosti više od 800 ne gre. Tudi drugim ne (razen Megu seveda, ki je spet najvišji – seveda tudi zato, ker ni Erza 🙂 ). Drajsamo sem in tja in lepo drži in je kar lepo. Ko se Boris naveliča, se odpelje proti Zmajarski in ga močno požira, tako da se kmalu obrne in počasi scuri na pristanek od koder javi, da je avto že dostavljen dol.
Borisov let
Z Megom vztrajava, enkrat vmes sva oba tudi zelo nizko, pa se Mega komaj spajsa ob pobočju, jaz pa bistveno lažje daleč zunaj nad luknjo. Končno se zapeljem proti Štanjelu in še tu vrtim četrt ure, potem pa se odpeljem direkt na pristanek. Debela urca lepega jadranja (s slalomom zaradi gužve v zraku predvsem okoli starta).
Zoranov let
Ko odlagamo Mega na Uncu, zagledam Erza, ki se pelje čez avtocesto s Strmce. Ne morš verjet (Boris in Mega mislita, da se zafrkavam) ! Še po njega na travnik kjer je pristal in do njegovega avta pod Strmco.