Cigla naju skipa pri kmetu. Naloživa si vsak svoj križ in zacapljava n-tič po travniku gor. Ker sva dobra, bova šla še na zgornji travnik, saj danes veter bo. Pretelovadiva čez elekropastirja in po pobočju gor.

Obetani idealni start se izkaže kot stopničasti travnik, ki je na vrhu čisto položen, pa še ograja je po sredini. Jaz se kar ustavim in skeptično ogledujem situacijo, Erzo pa kar rine naprej. Ko začne postavljati, grem tudi jaz do konca travnika. Če mi je usojeno, da bom obvisel na drevesih zgornjega platoja, pač bom (če se ne bom zataknil že na žico pastirja…).

Erzo potegne, ko pihne lepo gor in odskaklja po travniku dol. Končno se odlepi in mu odlepi rit dovolj, da mu je pastir ne speče. Naprej gre super. Bogato nad drevesi se odpelje ven, zaokroži in nadaljuje proti J…

Postavim tudi jaz, stoično počakam na malo vetra gor in odlaufam… Tudi jaz sem tik nad žico in me potem lepo odnese nad drevesi v širjave nad Zalogom, potem pa kar naprej, naprej, naprej čez Goriče do kapelice, pred katero jaz pristanem in odskakljam naprej do Erza,

ki pa je pristal nekaj za njo.

Sva tik ob glavni cesti,

 

kjer naju pobere Boris z Maretom malo kasneje, ko ju pokličeva in jima vrževa naslednjo kost: Povlje.

Erzov komentar leta: odleten Zalog kot traba – z vrha. Grande! Seveda so pomisleki, če bo šlo čez pastirja, pa čez en robček, pa čez drevje. Treba je probat. Zalog sam kot tak zapazim v dnevu, ko mi ga spizdi Delux, ki tedaj odleti takoj nad zadnjo kmetijo, čeprav piha dol. Prisrčna hvala Cigliču za dostavo do kmetije, brez njega vprašanje če bi bili dovolj zgodaj na štartu.