Ko prideva dol, sva dokončno odločena za nižje lege in to J od Ljubljane, kjer upava na napovedani J. Erzov Zaklanec bi bil prava izbira. Mire ve, kam je treba.
V vasi presedem k njemu in od zadaj po cesti za griček, ki se sicer imenuje Rigeljc. Tu pokliče Boris (!!), kot da ni minilo sto let, odkar smo se zadnjič slišali in sprašuje kje sem/sva. Ker smo že na različnih lokacijah, on gre na Marinčev Grič…
Raztopljene Erzove stopinje naju pripeljejo na le deloma opremljen start – palica s trakcem se je že skoraj ulegla in jo morava ponovno zatakniti. Piha idealno gor (no jakost idealna, 1-2m, smer rahlo z desne). Brez razmišljanja postavim v gnil sneg in potegnem idealno in se odpeljem čez glavno cesto na zaplundrane travnike za hišami.
Zoranov let
Mire pristane takoj za mano.
- Andrej Erznožnik : lahko ja takole, ko je štart opremljen in do štarta gaz… [01.02.2013 20:16]
- 2.Zoran Gaborovič : Ja, hvala Erzo, trakec pa sva pustila za zanamce… [01.02.2013 23:30]