Danes krasen sončen (zimski) dan že od jutra tudi v Lju. Erzo pokliče, kakšni so plani (Mega je že klical kam in kdaj), ker je on še na terenu. Jaz sem v penziji že drugi dan in imam v službi ogromno dela, tako da tudi ne morem prezgodaj.

Pa me Erzo ob 12h podreza, da je pa že skrajni čas, sicer bomo zamudili (Kovk je že obrnil s S na JZ). Seveda gremo na Kovk.

Na Vrhniki prestop iz moje gajbice v avtobus, na Uncu iz avtobusa nazaj v (Megovo) gajbico. Potem pa Mega zbezlja po ovinkih kot sneta sekira in mimo Strmce in skozi zasnežene gozdove smo hitro zadaj na Kovku na parkingu. Z robo čez majhne zamete na skoraj kopen start.

Piha 4,5/8,8 JZ (po postaji), ampak na startu se nam ne zdi tako zelo močno. Postavimo. Prvi odleti (seveda) Erzo, ki vedno čaka na najbolj primeren trenutek (in nikoli ne menca… 🙂 ) . Mega nažene mene, da se spravim čim hitreje v zic in mi raztegne padalo.

V drugem poskusu me odnese v zrak in kakšnih 20m nad start, obrnem proti Podrti, pa ne gre nikamor naprej, tako da zgubim, se vrnem pod start, kjer spet naberem in se potem le prebijem do Podrte, kjer me pošteno klofne pri močnem dviganju. Pride Mega (Erzo je že nekje v višavah  in vozi proti kotu) in mi pokaže malo bolj umirjeno dviganje bolj zunaj, kjer res lepo naberem. Mega odpelje bolj ven in naravnost proti Čavnu, jaz pa poskušam proti Hublju, pa začnem zgubljati  (pa še komaj grem proti vetru – s 15 ali še manj). Obrnem nazaj in zopet najdem močno dviganje nad Podrto, s katerim se odpeljem čez 1300. Potem pa še enkrat proti Hublju malo bolj zunaj (res si ne upam za greben, čeprav je tam kar nekaj padalcev, ki pogumno vrtijo v višavah – pa tudi nižavah…).

Erzo sprašuje, kje sem. Namerava proti Nanosu in me vabi zraven. Obrnem in se mu pridružim. Čez dolino do Plazu me pošteno prehiti in je precej bolj notri, kot si upam jaz. Tudi jaz sem lepo visoko nad Plazom (priklopim nad 800) in potem me samo dviga proti tabli. Erzo malo vrti (me čaka ?), potem pa nadaljuje bolj zunaj proti koncu Nanosa. Zopet se oddaljuje, jaz pa se vozim za njim in vedno bolj zmrzujem. Crkne mi vario (še dobro, da imam tehniko  backupirano s trackerjem). Erzo obrne pri Hieronimu z info, da gre nazaj v veter bolje kot je pričakoval. Nadaljujem skoraj do antene in obrnem. Vožnja v popolni tišini (brez piskanja in spodbujanja varia gore dole) je res super. Čutila v zvezi z letenjem precej bolj delajo (kljub mrazu, ki me spreminjajo v kos ledu), res pa da je vožnja popolnoma umirjena kljub močnemu kontra vetru. Nazaj vozim ves čas z gasom (kolikor pač morem pritiskati) in nogi mi počasi otrpneta. Je pa to moja prva taka izkušnja dolge vožnje na gasu in moram priznati, da je let bolj stabilen (pa seveda učinkovit 🙂 ). Do Table se ves čas vozim stran od grebena, tu pa ga popolnoma zapustim in grem naravnost čez dolino (s 1000m odklopa) proti Anji. Ker imam bogato višino, se zapeljem še bolj v levi del doline, mimo Anje in potem obrnem nazaj in pristanem.

 

Mega je že pri Anji in pride pomagati pospravljati. Erzo je priklopil Kovk (šel pogledati, če je avto še gor) in toplandal.

Potem pa še enkrat starta (za Svoleta) in pristane pri naju.

V Anjo na kavico in gasa proti Uncu :-).

1.Erzov komentar leta: Tudi včeraj zdražena jadralnopadalska srenja se danes mobilizira in skozi Vrhniko po avtocesti pomika proti Lijaku. Ker kot drugi ne morem predčasno zapuščati delovnega mesta, naša jata zamuja na štart, za rep ujamemo nekaj sonca in lepo termiko gor nad štart, preden se pooblači.