Zjutraj Erzo pokliče nepričakovano zgodaj, da je glede na vremensko situacijo in koordinacijo s Pojetom (ki ga je že poklical še bolj zgodaj), danes treba iti na Ravno goro. Klicala je že Piškova in danes bo ta dan (drugje pa ne bo nič, ker še vedno močan Z prinaša nevihte in slabo vreme – kot že nekaj zadnjih dni).

In tako komaj uspem pravočasno na meeting point na izvozu AC, kjer se zbaševa z Erzom k Pojetu in gasa proti MB. In to res gasa – 170+ (do 210). Cestni delavci se stiskajo k ograji, ko župnik švigne mimo in že smo mimo MB. V Vidmu pri Ptuju počakamo Piškovo in Čretnika s kombijem (Čretnik bo zemeljska podpora. Glede na to spremembo bi lahko iz LJ prišla bistveno večja ekipa – če bi bili pravočasno obveščeni in bi se lahko uskladili 🙁 ). Tako pa se s polpraznim kombijem odpeljemo čez mejo proti Cvetlinu (Trakoščan čisto blizu) in od zadaj gor na Ravno goro.

Na startu (680m) sonček, gori čudovite bazice le piha skoraj nič. Začnemo postavljati in malo počakamo na močnejši veter. Občasno malo bolj obrne na Z, včasih pa tudi že pihne malo z V. Poznavalca (Čretnik in Piškova) pravita, da je treba štartat, vlečemo slamico in prvi je Jožef, potem pa Erzo. Za njima postavim jaz in kot zadnja Mojca. Poje že hoče odleteti, pa pride poln kombi Hrvatov (Buljan, Habek, Marin,…) in se malo zaklepetamo.

Potem pa odletimo en za drugim, kot je rekla slamica: Poje, Erzo, jaz in še malo za mano Mojca.  Prva dva takoj navijeta, jaz pa tudi ujamem lepo dviganje in mi gre samo gor. S prvo serijo pridem do 1100, potem se malo zgubim, opazim malo stran jastreba, grem k njemu in dobim spet krasno dviganje. Jožef in Erzo medtem navijeta pod bazo (cca 1700) in se odpeljeta proti V (Erzo smer Varaždin, Jožef proti Ivanščici). Meni gre počasneje in me steber odnaša naravnost proti S. Erzo mi po postaji  pove, naj letim proti V, da bomo vsi na isti strani hriba (za lažjo logistiko Čretniku). Ker vrtim naprej svojo, mi še enkrat “ukaže” in seveda ga ubogam :-). S 1400 se usmerim proti V in me začne takoj požirati. Z -1,5 -2,5 se bojim, da tudi zadaj čez Ravno goro na V ne pridem, dviganja ne ujamem nobenega in se obrnem nazaj, da bi spet ujel dviganje nad startom. Ne najdem nič, vidim pa, da spodaj Hrvati startujejo in se matrajo okoli starta. Opazim da Mojca, ki je malo pod mano, zavije na V rob in grem za njo (ona že ve 🙂 ), ko pridem do nje, sem že malo pod njo in ona res ujame batino, ki jo prestavi daleč v višave, jaz pa komaj kaj naberem na istem mestu :-(. Drajsam in vrtim, ampak več zgubljam, kot naberem, medtem ko je ona že daleč zgoraj, in se že dviguje zadaj za start. Tam pa so tudi Hrvati, ki so vedno višje (no, stvar je relativna, saj sem jaz vedno nižje 🙂 ). Poskušam še nazaj proti startu ob grebenu, pa imam že premalo višine in ni efekta. Končno se vdam , obrnem proti V in se odpeljem na travnik v dolinici blizu vasice Žarovnica. In sem po debele pol ure zaključil za danes :-).

Tisti trenutek, ko pristanem in hočem javiti Damjanu, se pripelje mimo s kombijem 🙂 !! Pove, da je čisto slučajno zavil v to dolinico (če bi se dogovarjala, kam me pride iskat, se ne bi tako uskladila !!), ko je pač začel voziti v smer našega letenja… Naloživa robo kar reinfuzo in začneva slediti ostale tri. Po postaji spremljava Mojco, ki je nad nama, v začetku vidiva še Erza, ki vozi bolj proti Varaždinu. Poje se občasno javi po postaji. Voziva se križem kražem po “lipi naši”: Ivanec, pa proti Varaždinu, pa na Varaždinske toplice, pa po Ludbreških gričih, vmes postajava, opazujeva Mojco bolj ali manj nad sabo in tako naprej. Okoli Koprivnice Mojco izgubiva. Se pa javi Jožef, da je “scuril” po približno 70km. Kmalu ga najdeva pri prijazni kmetiji ob cesti v eni od neskončnih obcestnih panonskih vasi.

Še krajši ovinek do 3 prizemljenih Hrvatov v bližini, ki ne rabijo naše pomoči in naprej. Erzo še vedno iz zraka javlja, da je v bližini Bjelovarja (mislimo, da malo bluzi…), kmalu zatem pa se javi Mojca, da je tudi ona pristala malo pred Bjelovarjem (!) na 87 km.

Ko pridemo po njo, je tudi Erzo “končno” na tleh.  Po 107,8 km, nekaj za Bjelovarjem!

In ga kmalu naložimo na avtobusni postaji Bjelovar, do koder je prištopal. Že se peljemo nazaj, ko pokliče še Marin (CRO), ki je pristal še malo dlje od Erza (vprašanje pa, če je nabral več km, kot Erzo 🙂 ). Še po njega in končno nazaj do Varaždina po (kao) najkrajši poti po kolovozih in skoraj offroad preko Kalnika do Varaždina (1,5 h). Skipamo Hrvata in naprej proti Ptuju. V Vidmu se poslovimo od Mojce in Damjana in gasa proti LJU, kamor prispemo ob polnoči. Danes je bil ta dan in nekaterim so se izpolnile sanje :-)…

Še hrvatske slikce: /olc/index.php/catalog/?tview=flights&act=submit&gtype=1&ww=0&site=&club=#si&flights&1211886&fphotos

 

Erzov komentar leta: sm dočaku da mi rg da po kar hodim že 10 let.