Danes se napoveduje lep dan. Prva pokliče Manca, malo za njo pa še Mateja, ki se skoordinirata in zorganizirata še ostale. Mateja me pobere ob 11h, do Vrhnike, kjer naj bi naložila še Erza, pa se pridruži še Lusja in je seveda Matejin A za 4 premajhen, tako da nas proti Lijaku odpelje kar Lusja. Druga ekipa se najprej delno sestavi na Uncu (Manca in Mega), dokončno pa na Razdrtem (ko se presedeta k Tomu in Andreju) in pod Lijakom smo vsi skupaj.

Množice padalcev čakajo na prevoz. Sandijevi (in še kakšni) tečajniki vadijo za popoldanske izpite. Del naše jate se zagrebe in gre s prvim oziroma drugim kombijem gor (Lusja, Erzo, Andrej in Tom), preostali dobimo prostor šele v četrtem kombiju.

Na štartu se je dosedanja gužva že malo razredčila in lahko postavimo. Mega in Mateja mi pomagata, tako da od naše skupine odletim prvi.

Spodaj je v zraku kar gneča, pa hitro naberem nad rob do 1200 in se odpeljem proti Zmajarski. Vmes me precej požre, pa spet popravim. Od Zmajarske naprej sem preveč v kotlu in komaj lezem naprej (vse doslej je bil kar močan V), zunaj pa vidim ene, ki jih lepo drži, zato se odpeljem bolj ven in zgoljufam okoli roba, da spet dobim dviganje. Vendar nad greben Čavna ne pridem in se z višino okoli 1000 vozim ob pobočju (vendar precej zunaj, stran od pobočja). Občasna dviganja sicer rahlo popravljajo višino, ampak generalno grem dol. Nekje na sredini Čavna se dosedanji V naenkrat obrne v Z in občasno grem naprej s 45. Vendar sem zelo nizko, nabrati več ne morem, tako da se nekako zapeljem čez zadnji trebuh pod Modrasovcem in odpeljem proti Ajdovščini, kjer scurim na travnik med Lokavcem in Ajdovščino.

Ko pospravim, zvem, da je Lusja nazaj na Lijaku tudi pravkar pristala,

 

da je Mateja v Čavnu (in menda tudi Manca) in da Mega gre nazaj na Lijak, da bo odpeljal Tomov avto. Jaz hitro ujamem štop do Anje, tu me pobere Lusja (med množico bolj ali manj znanih padalcev – tudi Matejin Luka pride vmes do svoje druščine) in v smeri Vipave, kjer že pospravlja Mateja. Naloživa še njo in do picerije v Vipavi, kjer je Erzo že naročil pico.

Erzov komentar leta: Moj 300. Lijak! Fajn mi je bilo dons 2x: prvič, ko sem z zaštrikanim padalom štartal in sem se že vidu, da moram dol, pa je k sreči šlo ven in drugič, ko sem šel v pretežno senco (v soncu je pa ja preenostavno) v Vipavo in preživel, ko jih kar dosti ni. Ni pa mi bilo fajn, ko sm slišal za Žilnika… Gregor, scajtaj se!

Kmalu se pridruži še drugi del jate, ki je tudi priletel bolj ali manj do bližnjih lokacij.

Zaključno druženje, potem pa razlaz. Lepo letenje v lepem dnevu.