Danes pa je krasen dan že navsezgodaj. In še preden opravim jutranje terapevtsko razmigavanje, Erzo že pokliče, da je ob 11h zbor (Tilen je že našpičen). To seveda zruši vse moje današnje plane, ampak kaj čmo…

Ob 11 presedeva z Erzom k Habibiju in gasa proti Vipavski. Vmes Erzo zorganizira kombi, ki nas pričaka pri Anji, organizacijsko ga dopolni (Erzo) s čakajočimi in prihajajočimi pod Lijak, tako da se na štart-štart pripeljemo polni. V luftu še nobenega, po štartu precej tujcev, naši se šele nabirajo.

Malo modrujemo, potem pa začnejo prvi naši postavljati (Tilen, Dragan,…). Končno nekateri tujci (ki so medtem poštartali) začnejo ostajati v zraku (=nehajo curiti in nekateri celo naberejo) in to je signal za akcijo. Postavimo še ostali in se drug za drugim odlepimo od tal.

Meni se  zdi, da je treba kar delati, najprej da prilezem nad greben, najdem pravi steber in navijem do 1200, potem pa si upam naprej. Pri Zmajarski sem že pod 1000 in spet vrtim sem in tja kar nekaj časa, da nekaj naberem, potem pa okoli roba. Poskušam upoštevati Erzov in Tilnov nasvet (od prej v avtu), da izkoristim dviganja ob razih in pri prvem robu res malo naberem, rinem naprej in malo popravljam, potem se mi pa na razu, ki gre dol z vrha Čavna ustavi.  Matram se in iščem, pa vrtim, pa vseeno curim. Naprej si ne upam in ko sem že kritično nizko, samo odvijem proti dolini in se peljem čez zgornjo planoto proti avtocesti in pristanem po slabi uri na travniku malo pred Selom.

Spokam in do stare ceste. Štop na krajši razdalji do avtobusne postaje in čez nekaj trenutkov me že pobere bus, ki me odloži pri Anji. Ko se lociram pri Anji, pokliče Erzo,

ki ugotavlja, da Tilen ravno pristaja (on sam je pri piceriji na V Vipave).

 

Grem po Tilna in potem skupaj do Erza. Malo druženja ob pici. Tu zvemo, da je Mirko ravno toplandal na Kovku,

gori pa je tudi pristal Boris (na Kovk sta prišla neodvisno).

Ko pojemo in popijemo gasa proti Vrhniki.