Ko smo vsi skupaj, je najprej dilema ali nazaj na Vremščico (kjer je baje idealno 🙂 ), ali na Strmco (kjer ne vemo, ali bo idealno 🙂 ).
Odločimo se za Strmco, kjer se ustavimo hkrati z očetom Štusejem. Na startu piha pre-močno in začnemo s poležavanjem in lovskimi (dobesedno) zgodbami. Manca se čez nekaj časa loti groundhandlinga. Skoraj obupamo, že pakiramo robo v avto (ker sploh noče vsaj malo ponehati), pa Manca trmasto vztraja, da bo ostala.
In potem nenadoma postane letljivo (čeprav piha ne kaj dosti manj kot prej 🙂 ) in Mega se spravi v zrak, za njim pa še vsi mi ostali.
Zaradi težav s sedežem takoj scuri Simon
Simonov let
, ostali pa slabo uro drajsamo v višavah okoli 1100. Na koncu se z Matejo odpeljeva na Unški log
Zoranov let
in v večerni zarji počakava na prevoz…