Zjutraj bo baje še lepo, potem dež po vsej SLO. Cilj: Sv.Jakob in Polhograjska Grmada Z, ker naj bi bil JZ, šibkejši kot včeraj. Glede na včerajšnjo izkušnjo sem previden.
Na Topolu piha V (!) , tu je lep sonček. Vseeno grem do pod Jakoba in parkiram pri opusteli kmetiji. Lahka oprema in gor do cerkvice. Na samem vrhu piha sicer šibko, vendar občasno tudi s S, večina V-JV vzdolž J pobočja. Da bi štartal proti Z (kjer je najlepše pobočje) sploh ne razmišljam. Ker je še lep sonček, čakam cca 1 uro, da bi sonček kaj popravil.
Pa ne. Potem se začne z Gorenjske strani vse zapirati in proti Tošču in Osolniku je že grdo črno in po mojem tam že rosi, če že ne kaj več…. Postajam nervozen in postavim na J pobočje pod drevo in začnem čakati nulco, če že gor noče pihniti. Kot zanalašč ves čas piha vztrajno z leve.
Končno za trenutek poneha in zalaufam in odletim. Takoj se usmerim desno proti Poljancu in Gornjim Njivam, kjer vidim rešilne travnike, če se kaj zalomi (direkt proti standardnemu pristanku pri Trnovcu doli v dolini se mi zdi kar veliko gmajne…). Že rahlo kaplja. Ker me začne zaustavljati in požirati, kot da vozim proti vetru (?), se usmerim spet bolj proti dolini in lepo pospešim in z veliko višino pripeljem čez gmajno nad pristajalni travnik, tako da moram še kar nekaj zbijati-slalomirati, dokler s precej bremzanja ne pristanem na nepokošenem travničku-mini fuzbalu.
Zoranov let
Ko pospravim, še vedno rahlo kaplja. Pri prvi hiši nafehtam prevoz gor. Ko sem z LCjem na Topolu, se ulije ploha. Zavesa je vse naokoli, še najbolj sivo in črno proti Grmadi.
Pokličem Mega, če je v njegovih koncih kaj bolje. Pove da trenutno ni dežja in že se vozim proti Uncu (rezervne variante 🙂 …). Med potjo se slabša, Mega javi, da na Uncu dežuje. Kljub temu rinem tja in po pol ure čakanja na izboljšanje (na šodru) obupam, saj se po kratki prekinitvi spet ulije na polno…