Hitro postaviva v drugo. Malo počakava, da se mešanje sem in tja malo stabilizira in začne lepše pihati gor. Sedaj je nekaj več sonca. Odletim prvi.
Spet lepo naberem, zgubim dviganje in potem samo še borba za preživetje. Manca v zraku nekaj za mano, vendar ji gre še slabše kot meni in curi. Po slabe pol ure tudi sam scurim zraven cerkvice pri pokopališču kot prej.
Zoranov let
Pospravim (imam dovolj za danes), ko pride Uki z Manco (ki ji tudi ni več za spoznavanje z Delto 🙂 ). Gor v reševanje avtov.