Primorska, vključno z morjem, v megli. Čez osrednjo SLO močan JZ. Na Gorenjskem pa šajba in topel sonček (in baje manj vetra, bolj SZ). Še Istok pokliče, če je kje na Gorenjskem zagotovljeno lepo jadranje 🙂 . Odločim se za projekte (saj jadranja ni zagotovljenega nikjer…) čim bolj proti Kranjski.

Sam se odpeljem do Martuljka in čez Srednji vrh nad Martuljkom okoli vogala do kmetije Jurež. Krasen topel sonček. Gospodar mi pove, kod naj grem čez njegove travnike gor na start. Čudovito travnato pobočje (malo grbasto), skoraj šolski start (če odštejemo vmes posejana drevesa…). Grem čim bolj pod gozd in takoj postavim (in lepo preverim štrikce). Dolina že v senci.

Ampak danes očitno ne bo moj dan: potegnem naprej (vetra tu gori skoraj ni), pa mi Rook noče gor. Ponovno ga naravnam (odstranim manjše šavje med štrikci) in potegnem drugič. Še vedno noče gor. Spet naravnam in preverim štrikce (ampak v bleščečem soncu jih sploh ne ločim od suhe trave…). Potegnem tretjič močneje, pa se komaj dvigne nad mene, potem pa se zloži na tla in pomeša štrikce.

Naslednje pol ure imam šolski primer razpletanja štrikcev.  In ob tem najdem: vsaj trije štrikci komande in D linije povezani v vozel (ampak to očitno že od prej). Razvozlam, razpletem komande do konca in postavim.

In elegantno odletim brez težav. Po sončku po putru nad dolino (proti Kranjski gre 50+), obrnem na travnike proti Martuljku, pa gre manj kot 10 naprej (res močan dolinc, ampak popolnoma laminaren, tudi trzne ne), tako da gre po liftu dol na manjši travnik ob cesti.

 

Pospravim in potem štopam… štopam…