Po dveh bolj ali manj deževnih dneh (čeprav so nekateri tudi kje leteli…) je danes napovedan lep, sončen jesenski dan, z meglo v dolinah do poznega dopoldneva (ali pa ves dan…). Na Vipavskem je že zjutraj šajba, žal pa je na Lijaku tekma Snežinka in me tja preveč ne vleče. Erzo objavi zbor za 11h.

Na Železniški sva le midva, Igor gre v svoji režiji, naši mladi tekmovalci (Jean in Kastner in netekmovalec Uki), so že na Lijaku. Pobereva Mega na Uncu in gasa dol, saj sploh ni več debate o kakšnem Čavnu (da ne omenjam Nanosa V…). Gremo pod Lijak in s Samovim kombijem na start…

Gužva ni prevelika, vetra pa tudi še ne. In krožimo po startu in modrujemo in… Tekmovalci dobivajo navodila in se počasi pripravljajo. Erzo zažene paniko, ko malo bolj pihne gor in z Megom postavita in odletita in nabereta… Potem gredo v luft tekmovalci in ko se sprazni, počasi postavimo še navadni padalci. Vmes je odletel tudi Uki, za tekmovalci pa midva z Igorjem in kasneje še Saša.

Levo od starta hitro naberem in proti Zmajarski. Ker popolnoma zacurim, vmes še enkrat popravim do 1200 in do Skreta, kjer naberem do 1300. Ker je više gori še S in živahno, me naprej ne mika (pa tudi Erzo in Mega že prihajata nazaj s konca Čavna) in obrnem nazaj proti Lijaku  in zasledujem Erza in pobiram za njim. Pa mi hitro uide v višave in naprej, tako da spet sam do starta, pa naprej nizek na Danijela, kjer naberem in proti Škabrijelu. Zadnje pol ure mi že najeda živce brenčanje postaje, ki jo ima nekdo po pomoti konstantno pritisnjeno, jaz pa svoje ne morem blokirati ali ugasniti, ker jo imam zadaj v sedežu…

Na Škabrijelu se znajdeva skupaj z Ukijem in skupaj vrtiva nad vrhom, dokler ne navijem v bazo (1100) in se odpeljem nazaj proti Lijaku, medtem ko gre Uki naprej za Erzom in Megom proti Sabotinu. Ves nizek pridem pod start, pa se le nekako spajsam spet na 1200 in do Zmajarske in Skreta. Še vedno aktivirana nekogaršnja postaja mi je živce požrla že do konca… Naprej proti Ajdovščini se mi še vedno zdi preveč S vetra in v veter, zato se zapeljem ven nad dolino in nazaj na uradni pristanek.

Med pospravljanjem pristane Jean, ki je uspešno speljal tekmo do cilja.

Domen je menda v prvo scuril

in šel še enkrat gor in je še v luftu. Potem še nekaj časa nakladamo, da pristane Uki,

nekaj za njim Erzo

pa Igor

in tik za njim Domen drugič.

Ko smo že skoraj sami na pristanku (s štamprli Kantetovega hruškovca) , pristane zmagoslavno še Mega

(ki je danes tekmoval z Erzom – nas je obvestil po pristanku…)

Še vizualizacija letov: