Danes že ob 9h Erzo zažene paniko, da ga Dule pritiska za čimprejšnji odhod na Lijak. Ko teoretično in praktično preverim situacijo, se mi, ob res slabi inverziji do 1000 (in še gor do 1600) in burji nizko pri tleh Vipavske, izbira res ne zdi za prehvalit, kaj bolj obetavnega pa tudi ne vidim (čeprav v sebi navijam bolj za Čaven).

Ob 11.30 na Železniški Erzo, Breščak, Željko (Wolf – se je po dolgem času pojavil iz letalske anonimnosti, čeprav ne po lastni krivdi…) in jaz čakamo še Velkavrha. Ko pride, se odločimo za dva avta in z Erzom prisedeva k Željku.

V Vipavi močna burja, v Ajdovščini SZ. Pod Lijakom, kjer ne piha nič, smo med prvimi in moramo organizirati še kombi (Aleša).

Na startu piha rahlo gor in počasi postavimo. Prvi gredo v luft in se le s težavo obdržijo. Na štart pride še Redstar.

Od nas prvi Erzo, pa jaz in potem kar nekaj časa mine, da odleti Željko – in še več za Milana in Duleta.

Erzo kmalu navrti na V robu nad rob in se odpelje naprej. Sam pa se dolgo matram do roba in dol in ponovi vajo, preden se le spravim nad rob in z nekaj višine odpeljem naprej. Precej razbutano je vse skupaj (bi rekel Poje) in čeprav na Zmajarski naberem na 1100, se zapeljem le malo naprej, saj burja in tudi SZ (ki mi ga občasno pokaže) tako mešata vse skupaj v kotlu pred Skretom, da mi ni več za naprej – in obrnem.

Prguncam se nazaj nad Lijak, ko se mi napolni ura in potegnem samo še do Danijela in dol na pristanek.

Skupaj z Duletom in Milanom, ki sta pristala nekaj pred mano,

in Redstarom, ki je bil na tleh nekaj za mano, pospravljamo.

Ko pa pridem do bifeja, Milana in Duleta (s katerima sem nameraval čimprej proti LJU) ni nikjer več. Zmotno mislim, da sta šla kam na kavo, pa se izkaže, da sta že na poti proti LJU…

Erzo dela že tretjo stranico mimo Zmajarske, ko pristane tudi Željko.

Ker Erzo namerava narediti najdaljši današnji let v SLO, organiziramo, da ga počaka Redstar, ki pa ga mora Željko prej še odpeljati gor po avto.

Ko se z Željkom že peljeva proti Vipavi, Erzo pristane pod Sabotinom…