Za danes sem se že včeraj prijavil v Jato, kamor koli bo že šla, pa se je ta razblinila, saj je Suša povabil Erza in Mega na velike cilje v Avstrijo in se moramo reorganizirati. Sam pa zjutraj še ogledujem napačno napoved (za včerajšnji, namesto današnji dan) in imam čisto napačno sliko ciljev v glavi. Na koncu ugotovim(o) zmoto in se uskladimo za Slivnico.

Na Vrhniki k Milanu in do Pumpe, kamor pride okli 12h še Jean, ki je svojo Ano za hribolazenje odložil pri vznožju. In nas Milan zapelje gor na start, kjer piha v popolni modrini brez baz skoraj idealno J,JZ (občasno tudi bolj z Z) in takoj postavimo. In že pripešači še Ana, ki bo odpeljala Milanov avto dol.

V zrak Jean, Zoran in Milan. Hitro dobim dviganje nad vrhom in kar vrtim in vrtim. Jean je medtem že pobral in se odpeljal proti Uncu. Z Milanom sva blizu skupaj v vedno močnejšem dviganju. Na 2200 neham vrteti in se zapeljem nazaj, pa me še kar dviguje s 4+ proti 2500. Končno začne spuščati in usmerim se proti Borovnici (grem na Vrhniko…).

Ne vidim, da je medtem Jean na povratku z Unca scuril.

Ana ga pobere in še enkrat gre gor v kombinaciji s Kočevarjevim Martinom in Sernelom.

Tudi ne vidim, ko se Milan zapelje na Bloke, saj spremljam samo svoje curjenje 2-3 proti Dolenjim Otavam, kjer sem že na 1000 in se ne upam samo vreči čez proti Borovnici. Zdi se mi, da sedaj vozim proti vetru (SZ) in da je na vsaki višini neka svoja smer vetra. Poskušam proti Kožljeku, pa samo še dol, zato pobegnem nazaj proti Bezuljaku, kjer bom očitno pristal.

Pa na 100m nad tlemi (800nv) dobim neko bedno in hudo razmetano dviganje, ki ga po 10 min matranja zvrtim v lepo 3-4+ dviganje spet na 2200. In se zapeljem čez Ivanje Selo na Planinsko polje.

Tu pa se naslednje pol ure matram na vseh mogočih šibkih dviganjih (še najbolje je na Starem gradu), da na koncu omagam na uradnem pod Grmado.

Milan se javi iz bližine Cerknice.

Ko že poskušam priklicati Ano za reševanje, se javi Poje, ki prihaja na Slivnico. Pobere me malo s poti in dostavi do Pumpe, kjer je že uspešno štopajoči Milan. Zapeljeva Jožeta gor ob dopuščeni možnosti, da gre vsaj Milan (ali mogoče celo oba) še enkrat v luft.

Jeanu medtem speštana elektronika telefona zaključi popravni let v Žireh…

Vizualizacija naših letov

Na startu na vrhu pa piha 9/12. Od naju nihče ne razmišlja o drugem startu, Jože pa kljub temu začne postavljati. Sernel in Kočevar pa tu čakata že od Jeanovega drugega starta.

Pride še skupina-tečaj I-Fly, ki bi mogoče vseeno malo počakali (!?). Jožeta kakšne pol ure razmetava po in pod startom, da na koncu nabere in se odloči da gre na spodnji start pri Štalah. Rinfuzo in pripetega v sedežu ga zapeljeva z Milanom dol direkt na travnik.

Najprej malo poskuša na zgornjem travniku, potem se prestavita z Milanom na naslednjega, ki je nekoliko bolj strm in tu se končno ob Milanovi asistenci uspešno odlifta v zrak. Jaz medtem odpeljem Jožetov avto nazaj na cestico, kjer uspem odtrgati dovod goriva, da negibno obtiči…

Medtem, ko Jože svoje odjadra, Milan odlaufa peš v dolino po svoj avto in po njega.

Jaz pa obvestim avto asistenco, ki jo kmalu dočakam pri mrtvem Jožetovem avtu.

Veter se je medtem malo umiril, tako da je odletel tudi Martin (in seveda tudi tečajniki…).

Na poti v dolino pa se izkaže, da je šofer vlečne službe tudi veteran zmajarstva, padalstva in ulralight pilot…