Po nekaj dneh dežja in orkanskega SV naj bi se dane do popoldneva veter umiril. In na Primorskem je že res lep sonček. Navijam za Čaven (če se bo res umirjalo v skladu z napovedjo), Lijak, ali pa za bližjo Planinsko Grmado.
In se dobimo ob 12.30 na Železniški pod zlovešče temnimi oblaki: Erzo, Poje in Milan. Jože in Milan navijata za Zavrh (kljub temini in vetru na zbornem mestu), Erzo je kao nevtralen … in gremo na Zavrh. LCja odstavim na Šodru, pri Škorpijonu pusti drugi avto še Milan in z Erzom gor.
Na startu ob prihodu najprej malo piha, ko takoj postavimo, 0 (za ta čas je napovedan že bolj nek JV). Čakamo kar nekaj časa, potem ob rahli sapici potegne Erzo. Pa z mahedravim padalom, ki ne zagrabi, zaruži v grmovje pod startom. Jože mu gre pomagat (z Milanom sva že vpeta).
Pa najprej iz strmine pod startom prilomasti (izgubljeni?) bik, ki najprej potaca Milanove štrike, potem ga Milan le odežene mimo mene…. Šele čez nekaj časa prideta reševalec Jože in Erzo s padalom.
Nekaj rahlih poskusov pihanja preskočim, potem le potegnem naprej (Jože mi drži Mentorja) in lepo speljem. Nobenega dviganja do vogala, zadaj nekaj poskusov, pa le delno ohranjam višino in tesno ob pobočju do Škorpijona, kjer pa le dobim rahlo dviganje. Milan je kmalu za mano (in pod mano) in po nekaj borbe zacuri k Škorpijonu. Jaz pa kar vrtim to 0 in počasi po m nabiram. Pride še Jože in se skupaj matrava, s tem da gre njemu rahlo bolj gor.
Erzo se je s starta zapeljal na desno za Borovnico v kot z mislijo, da smo vsi že scurili in da bo tako najdaljši…
Po nekaj vrtenja se Jože cca 100m višji odpelje proti Bistri, jaz pa še malo vztrajam, preden grem tudi sam tja in vmes poskušam izkoristiti vsake pozitivne hlape. Jože še na Javorču nabere malo in se ves lahek odpelje proti Vrhniki. Jaz pa tesno nad AC skoraj do glavne ceste.
Jože pa do Podlipske in nazaj BJja.
Erzo me sname ob glavni cesti in me potegne preostalih nekaj m do Šodra. Ko pa pridem domov, se izkaže, da sta Erzo in Milan šla še na Slevico…