Danes naj bi bil prvi dan brez dežja (razen seveda občasnih padavin tu in tam…) z JZ, ki pa je S od LJU in zlasti više dejansko SZ. Ker je zjutraj povsod zabasano in bolj ali manj črno tudi v nižave, kar ni jasno kam (kam na Primorsko seveda…).
Po prelaganju in cincanju se ob 13h dobim na Železniški z Erzom in Milanom. Odpeljemo se na J z vsemi opcijami: Lijak (strastno zagovarja Erzo), Slivnica, Vremščica, Socerb, Kovk…
Mega je po dolgi podzemeljski odsotnosti čakajoč na Uncu. Naložimo ga v LCja in (počasi in po predpisih) naprej. Na Razdrtem prva konkretna odločitev, saj zavijemo na desno (Erzo: »treba se je držati plana za vsako ceno…«).
Pred Vipavo že cincamo in v Ajdovščini odvijemo na desno, saj je Kovk zunaj pod bazami, proti Lijaku pa kvečjemu še bolj in niže zabasano, da o pomanjkanju vetra na Lijaku (kar nas je prepričalo) ne govorim.
Na startu piha idealno (4,5/6,5 JZ) in takoj postavimo in v luft: Erzo takoj gor v bazo, jaz za njim desno do Podrte (nikakor ne v bazo) in potem še Mega in Milan. Baze na različnih višinah od višine grebena gor, kar Mega kasneje lepo opiše z »900m je bilo zame že previsoko…«. Tudi sam se vozim do Hublja med 900 in 600 pod grebenom. Pred Hubljem sicer nabiram pod Erzom, pa mi ta izgine (najbrž v bazo?…) in se seveda zapeljem ven, stran od grebena, saj so dviganja ob pobočju, pa tudi malo bolj zunaj, mestoma močna in sunkovita, baze pa mi niso lepe in samostojne, ampak se vse nekaj meša med seboj…
Ko dovolj zgubim, nazaj do pobočja in potem ponavljam vajo in takoj ko sem nad višino grebena spet zapeljem stran ob pobočja iz dviganja. Proti Predmeji je vse črno zabasano še pod greben, Čaven je do police v bazi, Mega pa se malo naprej pod Otliškim oknom ves nizek bori za preživetje po prvi vrnitvi neuspelega priklopa Čavna. Sam tudi pomislim ne, da bi rinil čez v črnino proti Čavnu in naprej, čeprav lepo drži (in baze kar kličejo vase…).
Obrnem nazaj in drajsam med Hubljem in Podrto z edinim ciljem, da napolnim uro, kar sploh ne bo težko, saj povsod dobim dviganja. Milan se kar matra pred Hubljem globoko pod mano in se na koncu preda v Lokavcu.
Sam pa se vozim sem in tja ven in nazaj nizko, kot tukaj še nikoli in se po napolnjeni uri zapeljem k Anji (LCja bo treba rešiti, če se Megu ne bo uspelo rešiti, kot napoveduje po postaji).
Pa se je Mega seveda rešil in se pod Modrasovcem nizek odpelje še mimo Čavna do Zmajarske in potem nazaj na start, da reši LCja.
Megov kmentar leta: Spiriualistično. Meni eno lepših letenj na Kovku. Smo se do Razdrtega odločali kam gremo – Vremščica, Socerb ali Lijak. Zavijemo proti Vipavi in se nazadnje odločimo za Kovk. Erzo odleti prvi, ker njega na štartu nikamor ne prime, mene pa skoraj vedno in zato izgubim nekaj časa. Štartam predzadnji, ker me Velkavrh lepo počaka na štartu s padalom nad seboj. Letenje razgibano, lepo in zanimivo. Malo po bazah in malo pobiranje s tal. Lastovice so markirale stebre, pa dvakrat je bilo treba bežat iz baze, ker je šlo za moj okus preveč veselo gor, sploh, ker je bila baza pod robom Čavna. [22.5.2019 19:00]
Na poti s Škabrijela nazaj Erza pod Čavnom ujame dež in pristane.
Andrej Erznožnik : Kadar traja monsun cel mesec (prosto po Pojetu) v naših krajih, odpade prepoved letenja v Vipavski. Zaželel sem si Lijaka, pa so me vlekli na Kovk in sem se moral od tu odpraviti na željeni Lijak. V Čavnu baza na 900, na Lijaku Kanteta ni doma, je šel po gobe? So že? Nazaj grede, območje Lijaka črno zato ven, vseeno me zaugne, ušesa, po izhodu nastane prav poseben vozel na ušesu (slika https://photos.app.goo.gl/DUdDjKtenaz37Vtz8 ), nazadnje pa se vlije ploha – 15 minutna, ravno ko scurim. Sivi Čaven mi nudi streho! [22.5.2019 20:17]
Milan pripešači s svojega pristanka skoraj do Anje, kjer počakava Mega, da pripelje LCja dol. In potem v Ajdovščino po Erza (s štopom izpod Čavna), kjer v Hoferju butnemo v Sandija, ki polni zaloge za službeno pot v Švico…
Še vizualizacija: