Ko smo končno pri Erzu, pa nihče ne bi šel domov.

Erzo z Domnom še enkrat v vodo. Potem Erzo provocira, da je treba tale čudoviti štartek za nami odkljukati. Jaz se uspešno upiram (saj nimam projektne opreme…), Domen pa se kmalu pusti prepričati.

Kmalu se nam pridružita še Laličeva Jasna in Jazbečev Klemen.

Najprej nas stimulirata s prinešeno pijačo in sladoledom iz bližnjega bifeja, potem se nekateri prepustijo še drugim opojnostim. Zadeva postane pravi mali padalski piknik. Erzo se prijetno razživi in ima pravo komično predstavo včerajšnjih in današnjih dogodkov. Vmes pa seveda provocira s tekmovanjem z bližnjega štarta (res pa je, da idealen veter vedno bolj narašča v boljše in boljše pogoje).

Še Klemen se preda in nabere še nekaj dodatnih m pred Erzom.

In ko jaz nahecam Duleta za Queen2 in Klemna za njegov lahek zic, že najdemo pot za avto na vrh griča (Jasna, Erzo, Domen, jaz).

In potem mora gor še enkrat Klemen.

Ko že mrak lega na zemljo, končno zaključimo in se odpravimo proti domu… do Afrike na večerjo.