Danes pa napoved sončnega dne (brez ploh in neviht) z veliko V in burje na Primorskem. Dobrovlje se mi zdijo OK, pa dopoldne nekako ni zanimanja, zato se odločim še za kakšen projekt na včerajšnjem območju.

Sem na poti domov včeraj Erzu povedal, kje sem poskakoval in da je tam pri Žažarju ob cesti vsaj še ena lepa neodletena lokacija, pa je seveda potem popoldne takoj zbezljal tja, jo odletel, ponovil še Pod košem, potem pa še kakšne nove naredil na zalogo…

Ko se peljem čez Barje in proti Žažarju, drevesa kar premetava in polaga. Na mojem nesojenem (prevzetem) startu kar vrši in v travnati luknji spodaj goni drevesa v vse smeri. Malo čakam, potem grem na oglede naprej.

Povsod je toliko vetra, da tudi pomišljam ne, da bi robo potegnil na plano (in to v dolinah in tudi više). Vmes se z Erzom slišiva za kakšno letalno idejo, pa ga Dobrovlje ne zanima, za Zavrh pa danes oba verjameva, da je res premočan.

Ko sem čez nekaj ur, na poti proti domu, spet ob cesti pred Žažarjem (za vsak slučaj), piha dosti manj kot dopoldne, še vedno pa so močni sunki V. Čeprav mi je jasno, da so v luknji spodaj gotovo rotorji, postavim, da bom malo dvigoval…

Po nekaj dvigih pa se mi zdi, da se je malo umirilo in se obrnem in odpeljem v kotanjo. Neverjetno, kaj vse se lahko zgodi na 220 dolžinskih m letenja po zraku… Najprej lepo speljem, potem me malo butne, pa nad luknjo začne piskati za gor in samo letim naprej, da me potem frontalc sklati vsaj za 10m; ubogi stari zjahani Rook se lepo sestavi malo nad tlemi in me odloži na travniku na dnu kotanje.

Na Erzovo željo moram dodati, da je tu gotovo prvi odletel že daljnega leta 1990 in da je že prav, da ga tudi v obdobju OLCja…