Danes pa še bolj neobetavna napoved kot včeraj, z močno jutranjo in pojemajočo dopoldansko burjo. Vesoljna SLO se odloča za Lijak, naša ekipa od včeraj (Erzo, Uki, Milan in jaz) pa na zboru na Železniški ob 10.45 neodločna. Mene v gužvo na Lijak tudi pod razno ne vleče, na srečo tudi Milana ne in ko se zbašemo k njemu v avto in odbrzimo proti Razdrtemu je že jasno, da gremo spet na Buzet.
Na startu nobene burje, ampak piha lepo gor (vendar dosti manj kot včeraj). Tudi danes se nam pridružita le še dva: Mladen iz Pazina in Karlo Bonačič.
Takoj postavimo in v luft: Erzo, Zoran, Uki, Milan.
V začetku kar malo razrukano in ozka dviganja ob grebenu (bolj mehurčki), vendar na srečo takoj dobim stabilno dviganje, ki ga z Erzom vrtiva vztrajno do baze na cca 1400!
Erzo navije in izgine vanjo proti JV, jaz stisnem rep med noge in se zapeljem naprej ven proti J. Nad Tičarijo vidim naslednjo lepo bazo in z vetom se odpeljem proti njej (zgoraj piha S, SZ od zadaj). Vendar pa gre vso pot le dol in pod bazo brez uspeha iščem dviganje, ki ga ne najdem.
Ko pridem pod 800, obrnem, vendar sem prekratek, da bi priklopil greben in žalostno scurim na uradni pristanek blizu rondoja pri blokih.
Kmalu dobim štop za gor z mislijo na popravca, vendar na startu ni več nobenega vetra, potem pa še pihne od zadaj (pa v bistvu je tudi že pozno). Potem se javi še Milan z uradnega.
In ko vozim dol, še Uki, ki je scuril proti Roču za Cimosom.
Z Milanom po Ukija in potem se oglasi še Erzo z Ročkega Polja (na povratku izza Učke…).
Ko ga poberemo, še na zaključno pojedino v Danijelo in potem proti domu…
Še vizualizacija: