Na žalost je čas naši ekipi pošel, tako da se jutri odpravljajo domov na mraz. Rekorda jim ni uspelo popraviti, vendar kot sami pravijo, niso še vrgli puške v koruzo. Če ni šlo letos, bo pa drugo leto boljš!

{gallery}preleti/2007/afrikapost5read{/gallery}
Pozdravljene malince,
Še zadnjic se vam javljamo iz Afrike. Dan je precej oblacen, baze ca. 600m nad tlemi, piha JJZ. To je to.
Peter navija za izboljšanje, da bi lahko še Gradient xc 2 sprobal. Je še zgodaj – ima velike šanse.
S Sušco sva pa zakljucila. V bistvu se je naredil fula dan, Pero je zdele že na 130km, zadovoljen bo, padal pa je verjetno že kupljen-ha,ha.
Moj povzetek:
Afrika je zelena. Toliko dežja kot letos ni bilo že ages. Uporabna termika se je prebujala od 12-12,30 ure.
Po moje je bilo v casu našega bivanje tu, odleteti:
– 500 km – nemogoce,
– 400 km – 1x,
– 300 km – razdalje pa niso nek problem in bi jih lahko odletel veckrat , pa sem zaradi hitrejšega recoverija, ko sem videl, da je 400km + out off reach namenoma pristaljal.
Vstajali smo ob 7h, ob 8h pa že na spote ! Glavni problem je bil cas. Zaradi zgornjih razlogov ga je bilo le ca. 7,30 ur/dan. Prvi 2 uri pa tudi izredno pocasni,kajti višince takrat niso presegale 1000m nad tlemi (2000mNm) in dviganja so bila šibka – malinjenje. Preko 3800 m nad morjem pa tudi v špici nisem videl. Drugace pa baze preko 5000m niso nekaj posebnega.
Razocaraje ? Le delno, kajti edinikrat, ko sem zares scuru se mi je zdel edini 400km-ski dan (pa še to ni nujno).  Drugace pa smo se maksimalno trudili, vsak dan študirali vremenske, kalkulirali razdalje, se vozili na 130km in vec oddaljene štarte, se fajtali, ampak enostavno ni bilo osnovnih pogojev. V tolažbo pa s Sušco trenutno drživa letošnjo navecjo razdaljo v JAR-i.
Evo zdejla novica, Peter je pristal na 240km, vrhunsko za danes in  štart ob 12,30, xc 2 je pa tut sto posto že rezerviran. Hej pero, kako je blo – ma lep polet no, padal gre pa tut k šus. Kot receno rezervacija je v teku.

Lep pozdrav, Mare, Primož, Peter

Sveže novičke iz Afrike se glasijo nekako takole:
– Maretovi sporocili za javnost (kratko nedokoncano)
 
PRVO: Zivjo. 18.  ze potujemo domov. Zadnja dva dni ne vem ali smo jih zajebal ali nista bila ok. Zdajle gremo najbrz na zadnji poizkus. Zacel je delat zelo pozno okol 12/13ure…

{gallery}preleti/2007/afrikapost4read{/gallery}

DRUGO: Še dva dneva sta se obrnila. Oba sta se izkazala za odlična, le delati je vse skupaj začelo prepozno. Včeraj še nekako. Danes pa ne. Včeraj sva se s Sušico po izredno počasnih 50 km v zraku dobila, dan je začel delati, višince do 4000m, veter ugoden, edino ura je bila že 13. Petstotka je bila adijo, napovedan cilj 403km pa je bil še vedno realno dosegljiv, vendar iz 3500 m po skoraj 30 km glajda, razporejena v strelice (500m narazen) do tal ne dobiva nič in vzvratno nič kaj prijetno pristaneva.   Tlele ja Sušco mal zamedl, pa je kr poslou. Malo pred Deaarjem. Ca. 190km. Ura je 15,45. Najboljsi dan do sedaj.

Za danes je napoved ugodna, Vanwiksvlei spet vabi. Pero se prvi zazene, nula. Zamenjamo pozicijo starta na letaliscu, ker ja smer vetra neugodna. Potegne Primoz, nula. Jaz menjam release sistem. Susa v drugo ostane gor, visince pa nikakve. Ura je ze 12,30. Poslepam se samo toliko, da odplaniram do nase baze na pisti in kar pospravim.
Primož  mal jadra in fotka, Pero pobere in po podnu odleti 50km.
Kasneje se zrihta in malince, ki pridejo na vrsto, na plastik bagih odnese tja do 140km.
Dodajam se en dan. Lepo. Na start se odpeljemo na rob fronte. Lepo popnemo, vse super dela, ampak cisto nic ne piha. Cez kaksno urico namerno pristanemo in se gremo namakat. Alfredo in Walter pa drgneta do vecera in skupaj spravita okoli 190km. Kasneje se vreme zakuha – daz, veter, skratka nevihte.
Pa se en dan. Danes imamo oblacno, no zdaj se spet rihta, pa mal dezka, baze so 500m nad tlemi, piha, dan za prelenarit. Peter je hotel sprobat ta novega xc 2, sam ni blo pogojev.
Jutri je nas zadnji dan. Napoved je baje kar obetavna, uooooh, Pero The generator pa je ze cist na speedu.

Na žalost se je letos v Afriki pokazalo, kako nepredvidljivo je vreme. Če sedaj pogledam nazaj, se mi zdi, da je naša lansko letna ekspedicija imela na tem področju precej več sreče. Naš problem je bil bolj v tem, da smo še raziskovali teren in imeli HQ v De Aaru, kjer doseganje 400+ km ni realna opcija. Če pa primerjam vreme, lahko rečem da smo lansko leto dosegali redno višine do 5000 m, pa tudi termični pogoji so se mi zdeli kar spodobni. O tem bo po vrnitvi lahko malo več povedal Suša.
Zgleda da se vreme ravna po nekih večletnih ciklih (po mojih opažanjih cca. na vsaka 3 leta dobimo oreng pošiljko lepih dni). Malo za šalo, malo za res, lansko leto je bil na delu El Nino, ki pa letos spi.

Upam, da se prav v tem trenutku moja opažanja ne uresničujejo in da fantje motajo tam proti 5000 m višine in šibajo proti 400+ km. Pa srečno vrnitev domov.

{gallery}preleti/2007/afrikapost4{/gallery}

Kot ste že lahko prebrali pri bogu vetra, so novice iz Afrike bolj klavrne oziroma precej podobne našim doma. Pa vseeno, preberite še enkrat Marlijev report:

{gallery}preleti/2007/afrikapost3read{/gallery}

Pozdravljene malince,
Jah, mal je že kriza.
Fajtamo se sicer maksimalno, ampak vreme, aaaaa. Nic ni tako, kot napovedujejo, oz. zalo malo tega. Zracna melanholija.
Vceraj po napovedi JZ 125km oddaljeni Vanwyksvlei vabi, da rekordno picimo na V. Pero zategne in ga ne izpusti do 1600m (teren ca 1000m) in krene. cez 10 km že klice iz bušizov za recovery.
S Primožem ne ujameva teh višin, zato se raje paseva v varnem okolišu spota.
Za kakšno uro odloživa opremo.
Grem še enkrat, preden zložim, …. 13,30h in z cudežnih 1600m picim. Peter in Primož zaradi slabih izgledov pospravita.
50km fighta v razponu 800m do tal z SZ namesto Z (pametno je imeti cesto na dosegu curaže).
Pol pa ob 15h sekne preko 3000m, ground speedu se zmeša. Termike kolikor hoceš, kumuluski-kar varni. Možnosti za giga distance.
Pogoji zaradi katerih se pride sem. Žal pa sta smer vetra in cas (15h) adijo.
Na 100-tki prekalkuliram vse opcije in se na 2500m v mocnem dviganju odlocim za pristanek. Nocem, da bi realno brez možnosti za presego rekorda domov prišel ves sesut, napoved za danes pa je odlicna.
Brez bistvenih posledic zarijem pri 60km/h vetra.
Danes – kao The day.
Ob 9,30h smo že v Vanvixleju, zelo napadalni, vreme obeta.
Vsi se iz prve poberemo. Razocaranje. Kr neki. Razmere so še slabše kot vceraj, s sicer pravo mocjo in smerjo vetra, 8m/s, Z.
Do 600m na podnom se vlecem do 50km z upanjem na ponovitev vcerajšnje zgodbe. Potegne le do 2200m – nic, v bistvu totalna inverzija
stotine kilometrov naokrog. Spet pristanem na 100-tki, Primož odneha na 50km, Peter pa še malo prej.
Imamo še par dni.

Fantje držte se, mi pa upamo, da vam bog Eol nakloni še kak super dan.

{gallery}preleti/2007/afrikapost3{/gallery}

Kot pravi star pregovor: za vsakim dežjem posije sonce, tako se je tudi zgodilo našim junakom v Afriki. Včerajšnji dan so kljub ne prav rekordnim obetom odlično izkoristili. Po mojem še vedno pod vtisom včerajšnjega dne, so zapisali  naslednje:
{gallery}preleti/2007/afrikapost2read{/gallery}

Pozdravljene malince!
Današnji dan mineva  predvsem v pocivanju, razen Peter je ves divji in že letka. Je soncen in vroc, vendar še bolj neprimernen za rekordne razdalje, kot vcerajšnji iz katerega pa smo le iztisnili nekaj. Start Vanwiksvlei. Brez vetra. Božji filtri. Brez kumulusov. Spokojno.
Primož vzleti ob 10:50, Peter ob 11:10 in jaz ob 11:25 uri – v bistvu turizem. Višince le do 2400m (nadmorske), dviganja šibka. Potujemo izredno pocasi. Dan se s časom in kilometri malo izboljšuje, tako da v maksimumu prilezemo do 3700m in gps na momente preseže 90km/h. S Primožem tricetrt poti preletiva skupaj, Petru pa so po kakšnih 40km malo ušle vajeti iz rok in je od tu naprej kruzal sam.
Vsak od nas je imel po en do dva kriticna-talna pobiranja, drugace pa je bil polet cool. Petra odloži za Deaarjem na 242km, s Primožem pa pristaneva na pumpi v Colesbergu. 313km. Ura je 18:30.
Se javimo, zdaj pa še mal na vrt v bazen čofotat.
Lp, Mare

So pa še dodal, da so nabil Švicarje. Itak, v to sploh nismo dvomili. Naj dodam še, da je včeraj nevihtna Ewa odletela nov nemški rekord dolg malenkost več kot 300 km. Od Švicarjev se je najbolj izkazal Alfredo z nekaj več kot 250 km. Tudi Južno afričani so naredil kar nekaj kilometrov, vendar še daleč niso dorasli našim orlom.
Glede na te rezultate lahko rečem, da ni več daleč dan, ko bo zopet padel nov rekord, pa tudi magična petstotka se že močno trese. Če ne letos, pa drugo leto!

Malinam tam doli pa, razturite!!!

{gallery}preleti/2007/afrikapost2{/gallery}
 
Foto galerija

Kot verjetno že večina ve, je tudi letos SLO ekipa v Južni Afriki, kjer ponovno lovi svetovni rekord. V nasprotju od lani, se je tokrat ekipa, v postavi Primož Suša, Mare Novak in Pete Ščuka,  locirala v Prieski, ki leži nekaj sto km SZ od De Aara. V upanju, da se jim bo ob dobrem vremenu ne bo potrebno boriti s tako imenovanim ‘see-breezom’, kateri je lanko leto odnesel uradni rekord Valičema. Vendar fantje zaenkrat nimajo sreče z vremenom (mi doma je imamo še manj), vendar so že vseeno odleteli prve spoznavne kilometre.
Poslali so mi tudi sledeči report (kratek povzetek od Marlija):
{gallery}preleti/2007/afrikapost1read{/gallery}

Pozdravljene malince,
Peter, Primoz in Mare se vam po enem tednu javljamo iz Prieske v Juzni Afriki. Do sem smo potovali 39 ur. Pricakala nas je gigantska nevihta razseznosti par sto km. Naslednja dva dneva sta minila v soncnem brezveterju, ogledih moznih ugodnih startov in lokalnem popoldanskem letkanju.
Tretji dan veter ruje na startu (Groblershoop) in tudi smer ni prava. Za popoldne so napovedane tudi nevihte, zato se preudarno pokakcamo in pocasi odpravimo nazaj v Priesko.
Pametno, kajti kmalu se vse pokrije in sekne brutalna in ogromna nevihta preko cele pokrajine. Vceraj in danes mineva brez stresov, soncek, vetra ni, termika sibka, visince slabe. Odlocamo se za popoldanske flajtke, dolzince pa so ca. 100km, za katere pa se je potrebno prou fajn potruditi.
Ko bo kaj novega, mogoce ze jutri, se javimo
LP,Mare

{gallery}preleti/2007/afrikapost1{/gallery}

Foto galerija