Da drama ne bo šla v pozabo…

Ob 13.30 se dobimo na Šodru (Erzo, Mega, Delux, Mirko, jaz), poberemo Manco na pumpi in na Zavrh. Piha kar močno, višje zgoraj pa S kar orenk podi oblake. Mega gre viteško za sondo, itak pobere, tako da ni strašna referenca :), javlja pa, da je višje zgoraj kar močno. Odletita še Erzo in Mirko, ko na štartu že malo bolj jača… Začneva postavljati še Boris in jaz, ko Manca omeni, da ona ne bi šla zadnja. In drama se začne…

Tako ji pomagava, da se pripravi, vendar ji prvi start ne rata, ker jo sunek vetra katapultira nazaj, da jo zrikverca do grma, kjer se padalo ustavi na vejah. Z lahkoto ga snamemo, da se ponovno pripravi. Ko ponovno starta, jo odnese v desno, da se s padalom zatakne v drevo (kot je Delux potem večkrat povedal, je zmrznila), vendar po hladnokrvnih napotkih profesorja Deluxa varno pristane nazaj na startu pod kotom 90 stopinj. Takoj ko je na tleh, se odloči, da ji res ni treba. Tudi Deluxu se zdi, da mu ni treba, zato kar čakamo. Veter pa vedno bolj jača. Prideta še Uki in Jože Iskra, ki nekako ne razumeta, da “piha” in začneta kar pripravljat. Delux se odloči, da zdaj pa mu je treba in se pripravi. Njega kar dvigne, ko je še hrbtno obrnjen ven, sicer se mu uspe obrniti, vendar gre potem malo dol, tako da se usede in podrsa (Delux pravi, da je bil 7 cm nad tlemi, ampak res mi ni jasno, kako je on to uspel videt, jaz pa ne ;)) in kontrolirano sede pusti, da ga odnese v zrak. Za mene že 3. šok dneva.

Odleti še Uki (dobro), potem pa Iskra, ki hrbtno odleti z zafecljano komando (toliko o varnem in kontroliranem hrbtnem štartu :)), ki se jo odloči reševat kar takoj, ko še niti mimo prvih dreves ni, kar ga seveda z veliko hitrostjo odnese levo v drevesa… nakar hitro ugotovi, da mogoče pa bi z reševanjem komande malo počakal in jo raje potegnil… no, potem v velikih nihajih odleti ven. Pa so bili moji živci še malo bolj načeti.

Po mojem mnenju začne veter malo popuščat, z zraka na start dobivamo različne informacije, kako je za mene in kako ni za mene in kako je premočno in kako ni premočno… Manca psihira, da ona ne zna plezat po drevesih in snemat padal in da najbolje, da greva kar z avti dol… no, se vseeno odločim in odletim (lepo :)). Malo je močno, zato se držim zelo zunaj grebena, kar seveda pomeni cca pol ure letenja in curažo.

Povzetek dneva:

• Mega je visok in super leti
• Erzo se drži bolj nizko in leti domov (seveda spet zmaga interno tekmo)
• Mirko se v svoji nevednostni pusti odnesti čisto čez greben in napsihira Megata in Erzota
• Manca mora trenirat štart
• Delux (kot si je srčno želel)  leti drugače kot prej nekaj zaporednih dni
• Zorana spet ni
• Res ni prijetno ostajati zadnji na štartu

Erzo:

Včeraj sem zabluzu (beri:šel ob 13h raje na teren kot na Gozd), zato danes grem, čeprav napoved slabša kot včeraj. Ekipa je skoraj kompletna – vsi vemo zakaj je skoraj? Mega je blažen med Manco in Matejo ko z vozilom divja proti cilju, Delux pa vozi Mirka in mene.

Na štartu nelepo piha, nekje na 1600 prvi zagledam Slaka, ki je obrnjen v Kriško, stoji in ga goni. Kasneje postaja gori javlja 6m/s severa. Kaj bi to, piloti štartujejo dalje. Le naša jata z izjemo Megata si vzame čas za premislek. Mega kasneje pojasni, da ga je na Tolstem odašalo bočno 50 km/h ven, frontalec tako sploh ni bil najbolj strašna stvar. Pred ostalimi našimi se spokam v zrak še jaz in ga v kosu navijem do 1600 nad štart, kjer z vrtenjem preneham, saj nočem višje! Mega se je že vrnil s Kališča, jaz pa se zdaj precej zunaj (čez Povlje!) odpravim do Sv. Jakoba, kjer se spravim na 1300 in nazaj. Nazaj grede srečam že Deluxa  (pri Povlju), in tudi ostala jata je v zraku. Pred Tolstim ga navintam na 1550 in dobim idejo, da bi se peljal ven. Čez Zalog, mimo Trstenika do Tatinca (blizu Brda), kjer s 1000 m obrnem proti pristanku v Seničnem. Mestoma letim do 50 km/h in če ne bi 2x, 3x vmes povrtavljal ne bi prišel v cilj.

Pri Bajdu naročimo kakšen pir in tenstan krompir. Rdečo pomarančo pa pijem sam.

Prvi pokliče Boris, ki je za akcijo že ob 12h (ob 13.45 že dogovorjen z Lukcem pod Gozdom). Jaz mam gužvo in še ne vem, če bi mi zneslo tako hitro. Erzu ni preveč, sploh pa ne zgodaj, Mega je za okoli 14h, Mateja pa se tudi lahko aktivira ob 14h in to mi ustreza.

Ob 14h v BTC. Pri britofu ob 14.15. Tam je že Borisov avto iz prejšnje primopredaje (prometen ratal tale britof…). Prisede Mega, Erzo štrajka in gasa na Gozd. Glavni so že odleteli in start skoraj sameva (Jure grablja naokoli, pa še dva odletajoča). Tisti, ki so v zraku, so visoko…

Postavimo:  Mega, Mateja in jaz. Mega takoj nabere (kako mu to vedna rata 🙂 ), Mateja se bori na levi, jaz pa se komaj privlečem nad start po že pričakovani skoraj 100% curaži. Ko uspem do prednje joške tu vrtim in ko sem enkrat preveč proti Kriški, me klofne in splakne dol, da sem bil 99%, da bom zagnezdil. Ko že tonem v kanalu med joško in Tovstim (nad Svarjim) s 13km/h naprej, me le zagrabi in se privlečem nazaj na joško. Še malo sem in tja in naberem do 1100, se premaknem proti Tovstemu in tam malo nabiram. Mateja je po težki borbi tudi lepo nabrala do Kriške in je nad mano in mi zgine (okoli Tovstega za rob), jaz pa ne morem nabrati in imam počasi že dosti. Odpeljem se nazaj proti Gozdu, pa dobim bolj zunaj pred planoto nepričakovano čudovit steber (gori se delajo krasne bazice), ki me dvigne na 1850 !  Odpeljem se daleč zunaj v smeri Zaplate, pa nekje nad Sv.Lovrencem (700m višje) obrnem, ker rata veter zelo močan. Odpeljem se nazaj daleč ven, levo od Golnika (občasno še vedno dvigne), potem pa počasi dol v zelo močnem nasprotnem vetru (proti vetru občasno 8, z vetrom tudi 52). Končno pristanem zraven Mateje in Mega, ki sta že pospravila.

Zoranov let

Mateja gre po avto, medtem ko pospravljam, potem pa poberemo še Borisa (ki je tudi pristal malo pred mano) in pičimo na tople napitke k Dežmanu in na britof  – razlaz. Nepričakovano dober konec po tako klavrnem začetku.

Danes je spet lep dan, vendar bo veter malo obračal čez dan. Boris pokliče, če smo za Kovk ali Lijak, pa je zame prezgodaj. Tudi Erzu bi bolj ustrezalo kasneje (se mi zdi) in je bolj za projekte, kar je meni super. Greva v Polhograjce.

Dobiva se pod Katarino in gor na prvi potencialni start (pred kratkim odleteni Knapovec s strani na OLC novopojavljenega Grjolja – je jasno, da to ne more ostat tako…) Po ozkem kolovozu (spomini na Bogenšperk) prašim sveže oprani LC in kmalu sva tik pod startom. Peš s kramo nekaj korakov na vrh, kjer je čudovito – samo piha malo narobe in meša in start je na J rahlo zastrt z visokim grmičevjem (Erzova varianta starta -ni problema, če bi pihal J 3-4…), na JV pa je treba odviti okoli smreke in strogo desno ob pobočju, da prideš mogoče čez (Zoranova varianta štarta – meni dosti bolj všeč – ni problema, če bi pihal JV ali nulca).

Pospraviva in nazaj v avto in čez Topol. Greva pogledat na sedelce pri Katarini in tu piha idealno močno (mogoče malo premočno, za tako oddaljen pristanek v dolini, pa Erzove traume iz mladosti, ko je tu odletel – rep med noge). Produživa na Belo. Parkirava pri partizanski ilegalki (kmečki turizem iz pravljice). In do konca travnika.

Erzo povesi trakce in pametujeva. Problem je občasen sunkovit veter  s strani in smreke, med katerimi je treba odleteti. Postavi Erzo , jaz še cincam, pol pa tudi jaz postavim, ko si zagotovim, da gre Erzo drugi in da me bo snemal z dreves, če zaružim.

Potegnem, najprej malo dol, potem pa krasno dvigne in bogato preletim smreke). Ko že hočem zavrteti, da naberem (domišljavost), začutim, da je V kar močan (Krim 8/11 V ) in se odpeljem na desno do Dvora, kjer pristanem v močan veter tik pred vasjo na čudovit travnik. Ko pospravljam, je tudi Erzo nad menoj in se zapelje dalečj naprej (seveda) preko vasi.

Zoranov filmček

Erzov filmček

Zoranov let

Pospraviva in vsak po svoje do ceste, kjer jaz dobim prvi štop in po Erzov avto pod odcepom na Katarino. Tudi Erzo poštopa in ko sva skupaj, na vrh na Belo po moj avto. Greva snet trakce (sedaj piha idealno) in med potjo se odločiva, da greva pogledat še enkrat na Knapovec. Cikacaka do pod Knapovca, kjer piha idealno močno, ko stopiva iz avta. Ko pa prideva v drugo s kramo na vrh spet meša. Je pa skoraj dobro in sva oba skoraj za (vsak sicer ob drugem času in v svojo smer – ampak odlet je bil blizu). Spokava – drugič. Za zaključek greva še na Toško čelo pogledat in na pijačo. Super je blo – moj novnov in Erzo nov !

Erzova skrajšana varianta opisa:

najprej na Knapovca 1400 – piha narobe, itak samo gledava, kje je odletel Grjolj skoz grmovje, potem sem, in ob 1700 nazaj na Knapovca: kmetu Knapovcu spodaj pod štartom se niti ne sanja, da ima za hišo obisk odprtega oddelka psihiatrične bolnišnice.

Zjutraj je kar nekaj variant v igri: Smuk ali Buzet (Kraševci), ali pa Gozd. Boris je za Gozd in S Špelo in avtom je to velik logistični argument. Jaz bi sicer šel na kaj novega (Smuk), ampak ker si ne obetam čudežnega leta, bom preživel, tudi če grem že tretji dan zapored na Gozd. Mare si je vzel danes dopust in je zjutraj že odhodil Krim, sedaj je pa pripravljen na padalsko akcijo.

Dobimo se na standardnem mestu pri pokopališču na Šmartnem (ko pridejo, Erzo sprašuje, če si ne bi mogoče nabavil kakšno parcelo na britofu, ko sem toliko tukaj zadnje čase). Z Maretom se zbaševa zraven in Gozd. Ko pridemo na start, je že kar gneča. Piha kar močno (4,5/7,8 enako na Kriški) in občasno sunkovito. Počasi postavimo med drugimi, Erzo in Boris odletita, jaz počakam, da odleti Luka, ki mu nova M4 dela majhne preglavice, potem pa tudi jaz. Mare se odloči, da je še malo premočno in bo malo počakal.

Zavijem na levo in imam na začetku kar nekaj matranja in rukanja, da končno naberem na prednji joški, Potem pa vrtim  tako, da me zanese vse do Kriške in ob pobočju (na greben se ne morem spajsati) proti Tovstemu. Precej zgubim, vendar na prednjem pobočju ujamem močno dviganje in naberem skoraj do vrha Tovstega. Potem pa čez na Storžič. Na sedlu pri Mali Poljani me močno zruka (frontalc) in naprej do Storžiča več zgubljam, kot dobivam. Za moj okus je vse preveč zrukano in pri Storžiču obrnem. Nazaj proti Tovstemu zgubljam in sem že nevarno nizko, pa se potem naslonim na Tovsti vrh in spet naberem. Za Gozdom in nad njim vrtim in nabiram in tonem in se na koncu odpeljem v smeri Tržiča, ko po postaji zvem, da je Boris pristal nekje za Begunjami, Erzo pa je tudi tam nekje. Najprej razmišljam, da bi pristal pri Tržiču, vendar imam dovolj višine in se v močnem nasprotnem vetru odpeljem na Senično. Ko pristanem, starta Mare in kmalu pristane ob meni.

Zoranov filmček

Opomba: pri 1:28 min dobim klofer (sicer pa ni kaj bistvene razlike od ostalega letenja 🙂 )

Zoranov let

Borisove fotke: /olc/index.php/forum/gallery/803402

Pristane tudi Pero, ki ga zanima, kako sem zadovoljen s sedežem (poračunava za novo ploščo).

Med našim letom sta prišla tudi Manca in Damjan in se pripravljata na start. Ker je še nekaj časa, da se jata zbere, se ponudim, da pridem gor in odpeljem Mančin avto dol. Na startu je še nekaj startajočih in Manca (Damjan je ravno odletel), ki kar nima prave volje za odleteti. Malo jo spodbujam in pomagam postavljati, nekajkrat tudi poskusi (in čisto v redu dvigne), pa vsakokrat prekine (malo jo zafrkavajo skrajšane komande). Od ostalih tudi eden ne starta lepo, ampak imajo takšne ali drugačne težave, kar za Manco ni ravno spodbudno. Nazadnje se odloči, da ji ni treba in pospravi in k Bajdu do jate.