Glede na vremensko situacijo (bolj kilavo vreme in zmeren zahodnik) smo danes za projekte. Erzo je za, uro predlagam dvanajsto. Delux je tudi za, Mega ne more.

Na mitnici je Delux brez Špele, tako da bomo morali sami skrbeti za zemeljsko logistiko. Prvi cilj je Poček. Ko zapeljemo mimo vseh prepovedi in opozoril na poligon, je tam nekaj vojske, ki nekaj dela in to mi vzbudi malo nelagoden občutek. Erzo in Boris se ne sekirata in gasa na že poznani start. Ko LCja zaparkiramo na samem vrhu, planeta onadva iz avta in že začneta postavljati. Preden zberem robo, sta že v fazi odletanja. Piha primerno močno, vendar bi bilo na Babi najbrž premočno.

Lepo hrbtno dvignem Obsession-a v tangicah, po obratu pa kar stopim v zrak. Malo me odnaša v desno, vendar lepo drži in se skoraj vodoravno peljem proti kotanji pri vojakih, kjer bomo pristali. Prvi pristane Boris, nekaj za njim Erzo, medtem ko ju jaz opazujem z višav.

Deluxov Poček

Borisove fotke: http://picasaweb.google.com/107701220572594814613/Pocek9102012#

Erzov Poček

Malo celo dvigne, tako da že pomislim, da bi potegnil ušesa, potem pa le začne spuščati in pristanem na ravnici zraven Erza.

Zoranov Poček

Boris in Erzo neuspešno prepričujeta vojake in spremljevalce, da bi nekoga od nas peljali po LCja, pa ni nobenega razumevanja in raje naprej pečejo svoje čevape, namesto da bi delali (gradijo kao tarče za topovsko obstreljevanje). Boris se javi, da gre po avto, midva pa medtem pospraviva.

Ko je z avtom pri naju, je naslednji cilj že skoraj določen: Planina nad Devinom. Vmes omenjamo tudi Gradec, pa Šilentabor, ampak to pustimo za kasneje in se odločimo za Planino. Erza že dolgo matra, saj je bila to nekoč njegova ideja, ki smo jo nekateri že realizirali. Tudi za Borisa bo to novnov, tako da se mirne duše javim za šoferja.

Skozi Koritnice v smeri Mašuna, pa na desno mimo lovske koče Okroglik, potem pa zapeljem skoraj pod sam vrh po razjahanem kolovozu in travcah offroad. Na sedlu piha kar močno, tako da Boris odloži rukzak pod vrhom in gre samo na ogled. Erzo je odločen in začne takoj postavljati, kljub močnemu vetru (vendar manj kot na sedlu, ocenimo 5-8, ker sem merilec pustil v avtu), Boris pa nazaj po rukzak.

Pomagam postaviti in ko se malo umiri, Erzo lepo dvigne in je že v zraku. Malo jadra sem in tja, nabere nad start, ko pa začne veter malo popuščati, se usmeri čez gozdnato polico proti travnikom daleč tja proti Koritnicam. Medtem pomagam postaviti Borisu, ki potegne že v malo šibkejšem vetru in ko zavjuga sem in tja, malo potone pod start, tako da se usmeri direkt ven.

Odpešačim nazaj do avta, potem pa dol do ceste in nazaj. Borisa poberem tik na robu planote nad Koritnicami,

Borisova Planina

potem pa morava skupaj vse do Bača in skozi, da pobereva še Erza. Super dolžina !

Erzova Planina

Ko smo spet vsi naloženi, je kar jasno, da gremo na Šilentabor, ki danes zame pa mora biti. Ko zaparkiramo, niti ne grem pogledati na start, ampak kar zagrabim robo. Boris je odločen, da mu ni treba in bo šofer in bo raje nabiral šipek, Erzo pa najprej tudi ni za let, ko pa mi začneta postavljati, premami tudi njega in gre po robo.

Sem spet v tangicah in z U-turnom, prepričan, da bom hitro odletel. Pa ni tako. Štartanje se spremeni v dnevno/nočno moro. Od koderkoli potegnem (desno s hribčka, pa zadaj za startom,…) padala ne spravim v zrak. Vetra najprej skoraj ni, potem malo pihne, pa vleče z leve, pa spet gor, pa zadaj nič, pa zadaj je, pa… Najprej mi Erzo in Boris skupaj postavljata, jaz pa vlečem padalo po startu sem in tja. Potem se odloči Erzo, da bo tudi on poskusil in postavi, medtem, ko jaz grem v avto z Borisom po Rooka, ki pa ga bo ja menda enostavno spraviti gor. Pa tudi Erzu ne rata (enkrat ga je celo že imel lepo nad sabo). Tudi Rook noče gor na ravnici za robom. Po vsakem neuspešnem dvigu Boris stoično rešuje vrvice in mi ponovno postavlja. Erzo se odloči, da ne bo več poskušal, jaz pa se odločim za zadnji (?) poskus na hribčku desno.

Piha čisto z leve, pa nekaj korakov več imam na voljo po diagonali. Ko potegnem je najprej spet vse enako, potem pa skoči gor in se napihne (me kar preseneti, da je gor), jaz pa pocincam ali naprej, ali se obrnem bolj v desno, pa odlaufam naprej čez rob, malo pojaham jelko, da me strese (in baje to tudi razbremeni padalo, kot sta videla onadva) in sem čez, vendar potonem, tako da pobrcam še po vršičkih spodnje jelke, potem pa sem končno pod napeto kupolo in se odpeljem naravnost ven, dokler gre. Peljem se čez Narin skoraj do pokopališča, tu pa obrnem in pristanem na travniku.

 

Zorano Šilentabor

Ko zložim sta že pri meni. Tale Šilentabor pa je bil res težko priborjen novnov… 🙁 …

Vse je že oblačno in temno, ampak ko pridemo v Pivko, se proti SV vseeno malo odpira, tako da predlagam, da gremo še na Gradec (za Borisa novnov), kar bo bolj verjetno, kot pa Strmca, kar je predlagal Erzo. Ko se pripeljemo do Juršč, je že skoraj mrak. Spet se javim za šoferja (saj ta štart tudi že imam).

Erzo in Boris hitro odšibata na start in začneta postavljati. Prvi potegne Erzo, pa se spotakne in zvrne in potem rešujeva vrvice iz trnja naslednjih 10 min. Boris med tem potegne in odleti in kar leti proti spodnjemu koncu travnikov.

Deluxov Gradec

Pomagam Erzu ponovno postaviti, pa spet ne rata in potem še enkrat, dokler končno ne uspe in se odpelje nad travnikom tik ob drevesih na desni.

Ampak tracka mu pa ni naredilo (tako da se na hitro odloči za nakup trackerja za backup v takih situacijah).

Super dan in vsi smo zadovojni (samo tale moj Šilentabor, ki je končno, ob skupnih naporih, ratal, je bil bolj kamikazast…).

Manca se prijavi zjutraj za kamorkoli (kar bo smiselno, pa da se bo letelo,…) okoli 14h. Erzo pokliče malo kasneje, da je ves nervozen in se že trese. Rečem ob 14h, bomo že kam, pa je pomirjen.

Pa pokliče ob 12h, da bo danes Lijak delal in da je treba čim prej, da ne bi kaj zamudili, ker on bi letel, ne se dol metal, Slamič se že vozi na start,… Ok, ob 13.30,  še Delux pa na mitnici Logatec. Manci javim, da je nervoza taka, da je ne moremo pol ure počakat, pa je malo užaljena, ampak bo najbrž prišla za nami dol.

Na mitnici zamudi Boris 10 min (ker je zadnji on pelje 🙂 ), poberemo še Mega  na Uncu (naslednje dodatne 3 minute) in gasa Lijak. Na pristanku opazujemo stanje in modrujemo s Kantetom (Boris ga določi za šoferja) in minutke zakasnitev so se lepo seštele, tako da Manca zaparkira zraven, še predno smo v odhodu gor.

Na startu prazno (en tandem in en samotar). Postavimo, Mega in Erzo drug čez drugega in start in Delux start, Manca mi pomaga zamenjati polomljena očala za Deluxova polarizacijska in Manca start in jaz start in takoj na levo in se malo vlečem pod grebenom in vidim Manco, kako lepo zavrti in zavrtim še jaz in naberem nad greben. Ko pridem na 1000, je Manca že proti kasarni in iz nižav nabere v višave v nekaj zavojih. Ko pridem jaz do tja, sem malo pod grebenom in mi tudi lepo zagrabi (ampak danes so mi vsa pobiranja ozka in močna-razrukano – a samo meni ???) in naberem do 1200. Hočem naprej, pa se mi kar udre… Manca je že pri zmajarski, jaz pa se malo vrnem in poskušam nadoknadit izgubljeno, pa samo še bolj zgubljam. Ne najdem prejšnjega dviganja in se odpeljem do V roba Lijaka in tu spet naberem do 1100, pa še enkrat ponovim vajo. Zdaj sem pri kasarni še nižji in še teže nabiram in spet nazaj do Lijaka. Tako se še malo matram sem in tja, ko se naša udarna ekipa začne vračati s Kuclja prek Zmajarske. Tudi sam se odpeljem nad start in naprej proti Štanjelu, kjer že obrača Boris in v širokem loku na pristanek.

Zoranov let

Boris pristane malo za mano,

Borisov let

potem pa še Manca (ki strese opremo s sebe in oddivja v Igijev sekret), pa še Mega. Ampak ne Erzo, ki kar vozi sem in tja in sem in tja… Ko pospravimo, se odpeljemo proti Gorici, kjer Erza poberemo na travniku med bloki.

Erzov let

V Mercator si gremo kupit pice za 3€ in jo ob druženju v Mercatorjevem kafiču predelamo. Vsi so super zadovoljni (tu in tam je prisotna lažna skromnost 🙂 ), men pa kar nekaj manjka (a mogoče kakšen kilometer ? 🙂 ). Pol pa Mega k Manci za sopotnika za družbo  in gasa v Logatec.