Vreme je danes zjutraj enako kot včeraj. Vse zabasano, megleno in sluzasto, ampak dežuje pa ne. V igri smo le Mateja, Mega in jaz (čeprav vsi z omejenim časovnim razponom in brez volje za daljše izlete  – torej nekaj na hitro…) in ko se žarki prebijejo skozi meglo, okli 13.30 z Matejo že šibava proti Uncu in na Planinsko polje, kjer pusti Mega avto in gasa gor.

Najprej na Strmco, kjer piha sprejemljivo (JZ, še ne premočno). Odločimo se, da gremo najprej pogledati na včerajšnji potecialni start, potem pa nazaj, če ne bo. Ko pridemo gor, Mega odlaufa na start, midva z Matejo pa iz civilke. Pride nazaj z dvomljivim korakom, da je premočno, ampak oba dedca vseeno pograbiva robo in jo odneseva gor, Mateja pa bo najprej preverila…

Gor piha močneje (6/8,5) kot na Strmci,  zelo z desne ob pobočju, z občasnimi kratkimi premori manjše jakosti. Mega začne postavljati, izkoristi premor in v luft. Malo mu klofne padalo, ampak ga že liftne gor in malo ruka, ko pa pride bolj ven, lepo odvije na levo po dolini (javi po postaji, da je tu že lepo mirno v zraku) in pristane čez nekaj časa za Planino v popolnem miru (kot javi po telefonu).

Potem Mateja pomaga postaviti meni in čakava na primeren trenutek. Ko malo jenja, potegnem, ga spravim gor, vendar mi ga po obratu klofne in sesuje. In potem postavljava in poskušam in prestavljava in čakava in je vedno močneje (mogoče se pa samo tako zdi ?), presledki pa vedno manjši. Drevesa občasno grozeče šumijo, pri kakšnem dvigu me prestavi za nekaj metrov po hribu, postaviva spet bolj v veter, pa Mateja potrpežljivo čisti suhe rože iz štrikcov…

Počasi presledkov sploh ni več. Odločim se še za zadnji poskus. Ko ga dvignem na pol, mi ga v renutku zrola in me odpelje po pobočju proti V, kjer komaj namotam komande toliko, da se padalo umiri. Vdam se in stlačiva padalo v LCja in na Strmco. Tudi tu je že premočno (8,5/14), tako da samo še pospravimo moje padalo (pride gor še Mega z Iskro) in gasa nazaj v LJU :-(.

Ampak Mega je pa odletel in vsaj malo dobil za vse šoferske neletalne dneve zadnjega časa 🙂

Manca se že zjutraj javi, da bi šla okoli 12h. Erzo ne more, Mega je za, Mateja po dolgem času tudi zraven. Delux najprej Manci potrdi, potem pa odpove tik pred zdajci. Manca predlaga, da gremo z dvema manjšima avtoma (da enkrat jaz ne bom vozil 🙂 ), ampak ko se dobimo na Uncu, kjer rahlo kaplja, ugotovimo, da je vseeno najboljše, da gremo z LCjem, ker bomo očitno bolj popotovali, pa seveda tudi zaradi druženja.

Plan je da gremo na Goriško (Manca: Korada, Fobca in okolica, v skrajnem primeru Lijak), vendar Mega preveri s Kantetom, ki pove, da v Gorici dežuje. Ko pokliče še Toma Pavliča, ta pove, da danes ne bo mogel leteti, ker je ravno v obleki in kravati in odhaja na svojo poroko, da dežuje pa ne…

Zato na Razdrtem odvijemo v levo proti Kopru in najprej na Glem. Pri viaduktu neha deževati, pri Kopru je že OK, ampak ko pritacamo na Glem, piha polonoma z desne (čisti V), čeprav ne premočno :-(.

Iščemo naslednjo varianto in preko Gračišča do Movraža in gor na Kuk. Vreme OK, razen vetra, ki nabija po planoti, da vse žvižga. Gledamo čez na Kvirik, če bi se tam dalo odleteti na V – danes najbrž ne…

Zato se vdamo in odpeljemo nazaj proti Uncu. Dežja tudi tu ni več, zato še gor na Grmado, če bo tu kaj. Manca izstopi na sprehod po Strmci, ker ime že več kot dovolj prekladanja po avtu, mi trije pa nadaljujemo na Grmado. Ko izstopimo, piha idealno, vendar je vreme sluzasto in neprijazno in tik pod bazo, tako da bi se bilo treba kar malo posiliti. Mateja rajši pogleduje za gobami, midva z Megom pa ugotoviva, da občasno vseeno prbije premočno in jaz odstopim…

Na poti nazaj odpeljemo še na goli hrib za Petričem, kjer je Mega že nekoč odletel. Nov potencialni start je prekrasen, samo danes ne, ker je preveč V – s strani.

Torej nam ostane samo še druženje v Portusu, kjer dobim od prisotnih članov jate darilo za zasluge: suho merjaščevo salamo v maximalni velikosti :-).

Na poti domov z Matejo še opraviva kontrolo v Hoferjih ob poti in seveda spet nekaj prihraniva :-).

Vreme enako kot včeraj – sluzasto. Ampak na kamerah najdem na Primorskem malo sončka in navijam v to smer. Manca se prijavi že zgodaj (če bo kaj zanimivega…), Erzo je seveda za, Borisa danes ne smemo pozabiti (sporoči Erzu), Mateja se zelo zanima, pa ji ne bo zneslo, Mega pa najprej odpove zaradi dela, potem javi, da v Logatcu dežuje in nazadnje ga poberemo na Uncu (ampak bo samo za šoferja).

Gasa skozi dež do Razdrtega, potem pa dol v Vipavsko dolino po suhem in po dolini Branice na Štanjel po lepi gozdni cesti direkt na start. Ko parkiram LCja, Erzo in Boris že tovorita kramo na travnik in začneta postavljati. Start je dokaj lep in piha v pravi smeri gor, samo prehod iz grape v dolino je kar čuden. Manci ni treba, zato z Megom pomagata nam trem pri postavljanju.

Erzo odleti in zavije na levo ob pobočje in ga lepo dvigne in je čez (in kar jadra…). Medtem ko dvigujem in sušim padalo včerajšnje mokrote, odleti Boris direktno v sredino doline in ga požira in požira in … požira in potem odvije v desno v strm travnik nasproti startnega pobočja.

Borisov prvi let

Medtem, ko nabere in hiti nazaj gor, potegnem jaz in se držim Megovega navodila: samo levo, čim bolj ob pobočju… In sem res tik nad bori in mislim, da bom kakšno pojahal, pa se plazim čez, vendar me vseeno nezadržno spušča. Usmerim se bolj k sredini jarka in že iščem, na katero jelko bi se usedel, ko le dobim rahel sunek in se nekako pregoljufam čez. Spodaj pa je že dolina … in sem čez. Še desno ob pobočju, kjer celo malo zapiska in dol na travnik zraven Erza.

Erzov let

Erzov komentar leta: Jaz tukaj na ogledu že 31.12.2011, ko ni pihalo nič, ali celo odzadaj. Potem se je zgodilo, da mi ga je 25.3.2012 spizdu Miha Slamič, ki je tukaj tako prvi odletu. Danes že v fazi parkiranja avta, opazim skozi šipo tista potrebna dva metra na gor. Tako se hitro pripravim na vzlet, brez da bi se zanimal za okolico in ne kot moja kolega, ki zvedavo opazujeta štart, razmere, drevje in grapo, ki jo je treba preleteti, da priletiš ven do pristanka. In Mega mi za popotnico reče: “tole ne bo šlo ven”, “hvala za vzpodbudo” mu odgovorim in se poženem.
Komentarji (1)
  • 1.Stane Bajt : Meni se ni zdelo glih užitno. Lepo si tole odpeljal. Lp Mega. [14.10.2012 00:35]

 

Zoranov let

Ko začnem pospravljati, pokliče Mega, če imam ključ od avta mogoče pri sebi … in seveda ga imam :-(. Iz jarka pripelje tudi Boris, ki nato po nekaj vjuganjih pristane zraven naju.

Napol pospravim robo in hitro do ceste, kjer čakam na prvi avto. Postavim se na sredo cesto in ustavim nič hudega slutečo mamico, ki pelje svoji malčici domov. Povem ji, da bo brez njene pomoči katastrofa in ko se vda, jo celo prepričam, da gre gor po gozdni cesti, kjer smo šli mi. Glede na vožnjo in skrb in vprašanja, kako še bo, je očitno, da najbrž prvič vozi izven asfaltne ceste… Pa smo na koncu le gor, pri Megu in Manci, ki sta imela medtem turistični ogled Štanjela.

Dol po Erza in Borisa in gas naprej.

Čez Štanjel od zadaj na Govc (Golec), kjer je že nekaj lokalcev. Veter piha preveč z V in se nekako ne morejo odločiti za start, saj se obeta samo curaža. Imamo lep sonček in idilično okolje, tako da  mi še malo uživamo in nakladamo, le Boris začne takoj postavljati. Postavimo še ostali in za Borisom (ki odleti z elegantnimi baletnimi koraki) starta še Erzo, domačini, potem pa še jaz in Manca.

Ko nas vse zlifra nesebični Mega v zrak, se odpelje dol, jaz pa najprej v veter, kamor se komaj pomikam naprej, potem pa zavijem v levo in po dolini proti Braniku do travnika, kjer pristaneva skupaj z Manco med ostalimi.

Borisov let

Erzov let

 

Zoranov let

Ko pospravljava, se ostali bašejo z narabutanimi figami, Boris nabira buče na bližnjem polju, na poti proti cesti pa čistijo še ostanke grozdja v vinogradu. Ko pospravim, je figa že popolnoma prazna, ko grem mimo nje, zato pa je v vinogradu še nekaj čudovito sladkega grozdja… Borisa odložimo v bližnji (že znani gostilni), mi pa še enkrat gor za še en potecialni let, ki pa ostane potencialni in dan se zaključi ob kremšnitah (in pici) v Borisovi gostilni… Dva novanova :-).

Vreme sluzasto. Ampak včeraj nismo leteli in danes je treba. Mare pokliče zjutraj, da je za akcijo (če bo kaj uporabnega). Erzo je seveda tudi za in najprej se pogovarjava nekaj o Primorski, pa Erzo preveri (?) s Slamičem in ta varianta odpade. Mega ne more, Delux nit se javlja nit ne piše, Maretu je ob 14h prezgodaj, pa vreme res ne spodbuja. Ob 14h na Vrhniki-BJ.

Malo zamudim, ker pred BJjem grem še na pumpo, da napolnim LCja (da bom imel poln tank, pa ne bo treba vozit… 🙂 ). Erzo je v shopingu in preoblečem se iz civilke ravno, ko se vrne. Preložim robo v njegov avtobus (imam poln tank :-)… ) in že šibava čez hribe in doline v Žiri. Tam malo pomotoviliva in že naju tablica odpelje po strmi gozdni cestici na Koprivnik.

Na levi je dotični travnik, ki ga iščeva in čez minutko sva že zaparkirana ob vikendu/kmetiji/gradbišču. Ker se vse cedi, potegneva vsak svoje stare cote in gor po travniku na deviški start. Ko raztegneva, je mokro vse: padalo, midva, čevlji,… Piha malo z desne ali nič ali malo od zadaj. Postavim čisto na vrh in potem začneva poskušati. Najprej eden, pa drugi, pa drugi, pa prvi,… Padali v glavnem bolj vlačiva po tleh in ko se pri poskusu ustaviva, ga samo spet malo razvlečeva (super travnik, dolg in širok) in niti ne ožmeva padala, ampak samo spet potegneva.

Končno meni rata (sem ravno mimo grmovja na desni in tu celo malo pihne) in ga spravim nad sebe in odlaufam, odlaufam,… in sem v luftu. Erzo tik za menoj tudi uspe… Bogato nad drevesi in takoj ob pobočju v desno in kar drži (kljub premočenemu padalu…) in kar letim in letim … in mimo Sela proti Žirem, kjer pa me začne spuščati z -2,5, tako da pristanem na travniku ob Poljanski Sori.

Zoranov let

Erzo pa kar vleče in vleče in pristane skoraj v Žireh.

Erzov let

Še predno ožmem in pospravim, Erzo že pokliče (!): Gluhi prihaja za dostavo do službe Francija Revna, ki nama bo posodil avto za gor… In je logistika v trenutku rešena in sva že gor.

Malo poklepetava z lastniki vikenda/gradbišča, kjer sva si sposodila travnik in količek, potem pa se vržem v skeniranje travnika, kjer sem po vsej verjetnosti izgubil vetromer, ki mi je ljubo darilo  in ga moram najti (predvsem pa je uporaben 🙂 ). Ko že skoraj obupam in dvakrat prečesam travnik, grem pogledati še malo niže po pobočju in tam je on 🙂 . Erzo opazi med klepetom z lokalci jurčke na mizi in predlaga manjši gobji intermezzo. In se zapodiva v blato in vlago bližnjih dreves in po slabi uri (?) imava zagotovljene gobarske večerje. Za vsak slučaj greva še do antene Koprivnik, kjer je odletel naš Jožef Pojetov, ugotoviva, da se bo enkrat dalo tu odleteti (pa ne danes) in po poti tja in nazaj še malo pogledava za gobami …

Ni Erzov in ni moj jurček…

 

Erzov komentar leta: Delux se ne javi, tako da v dvoje na projekt, ki sem ga ugledal ob preletu Stari vrh – Blegoš- Žiri. Vlaga v kapljicah se je obesila prav na vsako travno bilko, tako da imava padala hitro popolnoma mokra, posebej še ko po 2x podreva. Zahvala gre ponajpreje Gluhiju za prevoz do britofa, kjer prevzameva v brezplačen rent-a-car Revnov avto, da si spraviva dol svojega. Tudi njemu prisrčna hvala.
 1.Jože Poje : To je samo ponavljanje že odletenih hribčkov. Za odletet s Koprivnika pa se reče, ko se odleti od antene. Od tam pristanka ne vidiš – v zraku se ga išče tam doli v Hobvovški grapi.
No zdaj te pa še Ermanovec čaka. Tam pa je štart za 30 padal na en mah. [11.10.2012 20:13]
2.Andrej Erznožnik : Ja Jože, saj tole je nov štart, ki ga ti še nimaš, ime bo popravljeno – in ko sva že pri tem, kdaj boš zares odletel Goli vrh -Žirovski vrh, da ne bo gor tisto poskakovanje in izprehajanje po štartu:) [11.10.2012 20:23]
3.Jože Poje : Na Golem vrhu imam FAI trikotnik, sicer zelo majčken, je pa. Trikotnik da več točk kot “žiga žaga”. [12.10.2012 09:44]