Mega se javi s predčasnega pristanka v Kamniku pod Krimom (trojka je še v luftu proti Vrhniki) in s Tomom imava takoj zmagovito kombinacijo: greva pobrat Mega in gremo pogledat še na Krim (piha V 5/8,2).

Kmalu smo pod vrhom in peš po snegu na start. Piha V z desne in najprej kaže, da ne bo nič. Ker pa občasno pihne celo prav, začnem postavljati (seveda coto).

Čakam na pravo smer vetra in potegnem in se kar lepo odpeljem ven, pri izhodu iz poseke pa pričakam sunek z desne brez prevelikega pretresa. Zunaj dobim na desni nekaj dviganja, malo zavrtim in naberem nad start, kjer se že pripravlja Tom. Z nekaj šejkanja pri izhodu je kmalu tudi on nad startom. Ker je V kar občutiti in ker je že rahlo pozno, se odpeljem po loku okoli pobočja (kljub lepi višini si ne upam direkt čez) do Podpeči, kjer obrnem s 60 km/h v veter in se po liftu (tudi rahlo nazaj) spustim na letališče.

Zoranov Krim

Zoranov Krim

Kmalu za mano pristane tudi Tom ( s podobnim manevrom…).

Ko pospraviva, je tudi že Mega blizu… Pa še Manca s skrbjo sprašuje, če je vse OK (v Borovnici V pometa…). Lepo je blo (zlasti pika na i – Krim).

Danes bo ta dan – za druge :-). Jaz sem ga rezerviral za hojo in cilj je Slavnik.

V Podgorju krasen sonček. Toplo. Končno pomlad. S seboj vzamem hribovski komplet in počasi gor.

Pri koči piha SZ. Po martinčkanju na soncu greva na Mali hrib, kjer piha občutno močneje – SZ 8/11,2. Malo počakam, če bi kaj ponehalo, pa samo smer popravi bolj v Z SZ. Občasno moč vetra prekine za kratek čas (vendar ne dobim niti pol minute presledka).

Vseeno začnem postavljati. Ko pihne z vso močjo, mi Nuptseja razmetava sem in tja, vendar ga ob pomoči spet stabiliziram (s coto ali Rookom bi me samo oddrajsalo po griču…). Počakam na naslednjo prekinitev in potegnem in … sem v luftu. Zaniha me, noče me preveč dvigniti, že mislim, da me bo spustilo na tla, pa me dvigne in naenkrat sem 20-30m višje in se odpeljem ven. Občasno močno dvigne (očitno pride močnejši sunek), poskušam celo malo zavrteti in zajadrati, pa ni preveč užitno. Zapeljem se nad Podgorje (kar drži in tudi piska za gor), potem pa me začne spuščati in pristanem na travniku pri vasi blizu parkinga.

Hike&Fly

Hike&Fly

Novnov, ki sem ga že dolgo želel (bil že 4x gor, pa mi ni bilo dano…) 🙂 :-). Sam malo močan veter je bil….

Evo, da enkrat se jst enkrat opisem dan, ker so se tisti ki so za to zadolzeni danes odcepili od jate in odsli na svoje projekte..

Dan se zacne ko me ob 7:45 klice Erzo katerega mirno ignoriram (predvsem ker je nedelja in 7:45 res ni moja ura…). Ob 9etih po jutrnaji kavici malo pridem k sebi in duhovnemu vodiji vrnem klic pri cemer me preseneti njegova odlocitev da odhaja na Lisco (spet?, popravni? 🙂 ), me posvoje mika ampak ker sem ze dogovorjen z Samso za Lijak mirno odvrnem. Odvrnem tudi ker je napoved odlicna, napovedna mocna temrika z bazami malo pod 2000 in nicelnimi moznostmi za prekomeren razvoj (burja je cez noc shladila nizje plasti atmosfere in vcerajsni prekemoren razvoj je tudi prijetno izsusil zrak) [glej prilozeno sondazo]. Kmalu pa tudi manjsi sok ker sever po visinah cez alpe navlece visoko kopreno in tako je lijak ob 9:30 popolnoma v temi. S Samso se malo kolebava ali nebi morda tudi midva zbezala na Lisco/Gorenjsko ampak naju lenoba vseeno spravi na lijak…

Analiza...

Analiza…

Startamo od mene ob 11ti (jst, Samsa, Sovan), po poti naredimo obvezen pit-stop ker jst nujno rabim svojo dozo XXL soferskega sendvica

 Mandatory pit-stop

Mandatory pit-stop

in potem takoj na start. Na startu je seveda vse polno nasih preljubih vzhodnih bratov (seveda vecinoma z [samo]morilskimi nagnjenji in Sky padali), tako da nobenega kaj prevec ne vlece v zrak (je prevec zabavno gledati “show” pravilnih in lepo nadzorovanih startov kakrsnih smo vselej vajeni od poljskih pilotov) .

Prvi potegne Andrej in takoj navije pod baze na 1800 in odpelje na sever kjer se usede pri Banjscici (Banjscicah?).

Dobre pol ure za njim se na startu prikaze se ostali del Jate, Mega, Lusja in Manca, takrat po nekaj povpravcih potegnem tudi sam. V zraku kaze vse super, takoj se poberem v +5 batini na 1800 in pogled na sever razkrije lepe bele ovcice nad cepovansko dolino in vse naprej proti Alpam. Se mi kar smeji ko letim Cepovanu naproti in se ze vidim pobirati nad Kobalo… Nato pa razocaranje ko se baze ena za drugo zacnejo susiti, pri tleh pa razen razrukanih balonckov pomesanih z ne-vec tako sibkim J onemogocajo normalno pobiranje. Tako se od roba cepovanske doline pa vse do Bat vlecem z slabih 100m visine, povrtavam vsak prdec ki ga dobim po poti ampak ne ubezim gravitaciji in na koncu scurim nekje med Batami in Banjscico… Jezen gledam v zrak kjer se je seveda ravno sedaj naredila nova baza.

130414 Slejko1

Tomov prvi let…

Spakiram in stopam nazaj proti lijaku (je se zgodaj, se se da), in hitro dobim stop proti NG, nato pa od me ena lustna punca zapelje se od Solkana direktno na start. Tu vmes izvem se da je Andrej ravno tako scuril (isti plac kot jst, samo kake pol ure prej) in je sedaj ravno tako ze na poti na start za 2. poiskus.

Andrejev drugi poizkus...

Andrejev drugi poizkus…

Takoj ko pridem razpakiram (start je sedaj 100% okupiran z kar 3mi kombiji Prevcovih tecjanikov) in takoj potegnem in odletim. V planu imam vsaj razdrto, ter ce bom dovolj hiter mogoce Bukovje, Strmca, itd. V zraku se vedno uglajena +5 termika z malo JZ mi omogoca da sem super hiter. Tako prikolpim kovk po vsega 20ih minutah, po 40ih sem ze na Nanosu kjer zacne mocen Z, navijem na 1800 in odletim direkt na Strmco (nad Studenom v cca 1h 23min od strata na Lijaku). Ker Strmca ne razocara odletim naprej proti Uncu, ampak me cez Planino tako zelo pozira da komaj prilezem na Unec kjer dokonco zakljucim dan.

Speed, ni casa za prekomerno vrtenje...

Speed, ni casa za prekomerno vrtenje…

Tomov let domov... in naprej

Tomov let domov… in naprej

Samsa in Sovan sta na poti in pobereta na Uncu, v planu je piva, ampak se potem premislita in zelita it se malo popeglat Strmco.

Andrejeva Strmca

Andrejeva Strmca

Jst sem jo danes ze preletel tako da jima samo pospravim avto in zbezim domov.

To je danasnji dan iz moje perspektive, kaj se je dogajalo z ostalimi nevem ker sem precej soliral (in ker vecina jate nima glasilk-postaje). Bojda da je Manca iz jablan obirala sadove svojega dela, ampak bo moral detajle te dogodivscine opisat kdo drug 🙂

Vidna napaka dneva, pred startom nisem dokoncal sendvica...

Vidna napaka dneva, pred startom nisem dokoncal sendvica…

Psihično odidem sem na Lisco že 7:45, ko na frišnem Aladinu vidim, da je Smuk v zahodniku, kar pa drugih ne moti.

Na štartu me edina domačina hočeta prepričati, da če štartaš prekmalu zlahka scuriš – kot da tega ne vem. Potegnem v granato – takorekoč prvi, ter s tem dam znak za paniko ostalih. Vse je super le na uno stran Sotle je 95% pokrito. In je konec. —-

Erzovo soliranje

Erzovo soliranje

Najprej se oprem na sms Gliste, da mi bo pomagal, kasneje mi sporoči, da bo pomagal Buljan, ko se bo vračal z Ravne gore. Ko mi ta javi, da je šele pri Kalniku je to alarm, da si moram pomagat sam: (16:00)pol na štop, pol peš do žel. postaje Hum Zabočki, kjer mi odtisne karto do Zaprešiča. Problem pa nastane, ko nimam kun (saj drugače jih imam zmeraj) in mi niti privat ne bi zmenjal – 14,5 kn (2 eur). Tako mi karto vzame nazaj in izda Potvrdo, s tem pejd na vlak, bo že un gor zrihtal. Grem sicer k eni sosedi zamenjat 20 kn, ampak jih bom imel za naslednji vlak, za tega imam že potrdilo! V službenih prostorih rukneva še vsak po dva gemišta in pride čas odhoda. (17:26) Kondukter na vlaku samo gleda tisto potrdilo in na koncu tudi on ne vzame dveh evrov, tako da mi pot častijo železnice. Pove mi še, da iz Zaprešiča ni vlaka za Dobovo in bi moral v ZG, od tam pa cca ob 22h za LJ! To mi ni všeč, zato vseeno izstopim (18:10). V Zaprešiču mi šele na drugo teženje pojasnijo, da obstaja lokalni vlak do Harmice, to je do same Sotle, da pa je od tam 3 km do železniške postaje Dobova. Lokalni vlak 18:50-19:15. Prehod je 100m od postaje, peš čez. Tam za mejo mal štopam, pa mi v 15 min ne gre in že se začne mudit, saj je vlak 20:05 za LJ. Pristopim k tretji hiši, da me prijazen mož zapelje na postajo. LJ 22:00, zadnji vrhničan (kot pred 30-timi leti) 22:20 in 23:00 na Vrhniki

Sobota. Veliki plani. Dan srednje dober. Vsi imamo cajt. Manca smsa prva. Delux že včeraj rezerviral mesto. Tom sms, da navija za Buzet. Mega za,Erzo bolan in ni za, mogoče Mirko. Kliče še Damjan da je zraven. Koordinacija sem in tja in tja in sem in gor in dol…

In se dobimo na Vrhniki samo Manca in Damjan in jaz (Boris bo šel na Lijak, Mirko ne, Erzo še vedno bolan). Presedemo k Damjanu, Mega pa z Unca po Toma v Postojno in v Kozini naloži še Ščuka. Pri Kubedu se srečamo in do pristanka pod Buzetom. Ni preveč obetavno (rastejo oblaki in zadaj proti Slo so kar temni).

Na startu Zavoj je že Aire Saša s tandemistom in mu pomagamo odstartati. Veter je pravi, vendar kar močan ( v zraku živahno). Začne postavljati Damjan, pa začne kapljati. Prekine, počakamo, se malo zboljša, Damjan še enkrat postavi in odleti in… scuri pod štart na travnik. Še malo modrujemo, potem ga greva z Manco iskat. Ko pridemo spet gor, so se oni trije že odločili, da ne bo nič bolje, da radarska slika tukaj že kaže nevihte in da tudi na Lijaku – rezervna varianta (najbrž) ne bo bolje (nad Slo je močna burja in na Kovku 8/12).

Volja se slabša, na poti v Slo odložijo Petra na Kozini (gre domov), Mega in Tom pa tudi naprej (domov). Mi se vseeno odločimo za Lijak. Vmes se na pumpi malo podpremo s piškoti, kar malo dvigne voljo, pa oslabi počutje…

Na startu (smo že malo pozni – 16h) začnem takoj postavljati med množico Čehov tečajnikov, Damjan tudi, Manci je slabo in najbrž ne bo šla.

Potegnem s popravcem in sem takoj nad startom. Vrtim pod oblaki, ki so gosti in temni, gori je veliko padalcev. Ko naberem na 1400 se odpeljem do Zmajarske, tu še enkrat popravim in naprej, bogato visoko proti Čavnu. Drži in rahlo dviguje, levo nad Trnovskim gozdom vedno bolj temno. Tudi nad Vipavsko je vse bolj zaprto (s temnimi oblaki). Nad Čavnom sem na 1500, ko mi malo poškreblja po čeladi (nekaj ledenih kristalov), malo kasneje že nekaj debelih vodnih kapelj. Kapljanje jača. Pritisnem na gas in ker sem čez V rob (Modrasovec) se usmerim direkt proti Ajdovščini in potegnem ušesa (pristanek pod Lokavcem?). Ko sem že daleč zunaj, neha kapljati in ne razmišljam več o takojšnjem pristanku. Nad Ajdovščino začne ponovno kapljati, za Čavnom se vidi zavesa in globoka črnina. Potegnem ušesa drugič, vendar me kljub temu lepo nese nad cesto proti Anji, kjer pristanem med redkimi kapljami.

Zoranov let

Zoranov let

Pospravim in odlaufam do Anje. Javim, kje sem (pod Lijakom je pravkar pometal piš, pove Damjan) in prisedem ekipi Desus. Potem pa v 20 minutah pride nevihta kot v tropskem filmu… Med slapovi vode se zbašem v avto, ko pripelje Damjan (ki je jadral samo lokalno) in v Vipavo na zaključno kavico. Potem pa še čudovita mavrica v Podnanosu. Danes je bil res malo čuden dan…

Andrej pa rešuje dan na Strmci…

Andrejevo večerno zdravljeje

Andrejevo večerno zdravljenje