Glede na vreme in veter bi jaz šel najraje v Karavanke (Krvavec pa to…). Mare samo čaka poziv, da se aktivira. Erzo najprej ne ve čisto, kam bi šel (Nevidni vabi na Vremščico, pa takoj pristane na Slivnico, kar je Erzov predlog…), se celo strinja, da bi bil Krvavec danes OK, ampak Mega sploh ne mika v naše kraje 🙁 in z Erzom sta takoj zaveznika, da je edina prava izbira (glede časovne usklajenosti, pa vetra, pa zvezd,…) Slivnica. Midva z Maretom se prilagodiva: gre jata najprej na Slivnico, tam bova midva itak scurila in greva potem na Ambrota na miren večerni let :-).
Z LCjem po Mareta v Fužine, potem do Vrhnike, tam prestopiva v Erzov luksuzni enoprostorc (=nekdanji avtobus, ampak ima na novo zaflikano pravkar presekano gumo, je pa še vedno brez klime…) in na pumpo v Cerknico, kjer vskoči Mega. Kombinacija s Simonom Grimšičem se nekako ne izide, sedi pa dotični s svojo 1/2 na startu, ko pridemo gor. Hitro postavimo, potem pa ugotovimo, da itak ne piha nič in gremo počivat v senco in se gremo botanike (vsaj nekateri, drugi modrujejo kar tako…).
Ko končno začne pihati in se pojavi na startu še Urednik, da Erzo komando za akcijo in z Megom sta že v zraku. Takoj za njima sem jaz, odločen, da se ju držim ko klop. Mega najde neko dviganje, jaz se najprej matram na desni, potem pa zadenem na zlato žilo. No, to je krasen steber, kamor pride takoj Erzo in skupaj vrtiva (prvič, da s soborcem res v istem krogu vrtiva steber dokler gre. In gre do 1600. Tu nekje steber oslabi in Erzo se odpelje v smeri SV (Krim-Kurešček). Mega je nekje še višje, jaz pa za Erzom. V to smer se sicer razvijajo karfijole, ampak Erzo že ve… Ko se doline strmo dvignejo proti Osredku, Erzo dobi dviganje in začne motati. Ko pa jaz pridem tja, ne dobim nič in zacurim kot mladi mucek. Pod mano je vasica Hruškarje in že izbiram travnik (pokošen) za pristat. Vseeno lovim sem in tja in slabih 100m nad tlemi ujamem šibko dviganje, ki z vsakim metrom vrtenja postaja močnejše. Kmalu je okoli mene že vse hladno in rahlo megličasto. Dviganje je sedaj že 2,5 in nad mano črn oblak. Erzo in Mega (in Urednik) so pod veliko črno karfijolo nekje nad Osredkom in tja me ne mika. Desno tudi moja črna baza in ker ne vem, kako bo še vleklo gor, se odločim proti Blokam. Res je tu najbolj jasno, drži pa tudi slabo in začnem pospešeno curiti. Pri Novi vasi se usedem na tla in leta je konec.
Zoranov let
Javim Maretu kje sem in ko pospravim, čakam še nekaj časa, da je pri meni. Manca prihaja z Deluxom na start, midva pa še ne veva, kam naprej pobirati. Zato si v Novovaškem Mercatorju kupiva radlerje in sladoled in pico in se zažreva pod vaško lipo. In gledava črnino na V, ki raste in zastira že to polovico neba. Začne še grmeti. Pa javi Mega, da je pristal blizu Pijave Gorice, malo za njim pa še Erzo poroča z Iga, da je tam.
Erzov let
Manca in Delux bosta rešila Megov avto, ko bo ta rešil njiju, midva pa v pobiralno akcijo: Bloke, Rašca, Turjak (tu se začne huronska nevihta s strelami in kepami vode…), Pijava Gorica in Ig (naloživa Erza) in preko Šmarja nazaj proti Pijavi, kjer na pumpi čaka Mega. Namesto, da bi šli naprej, čakamo na pobiranje Urednika, ki se ne javi (lep izgovor za posedanje ob piru na pumpi 🙂 ). Ko spijemo in se Urednik od nikoder ne pojavi, Erzo ugotovi, da nima več smisla čakati. Odpeljemo Mareta v Štepanijo (saj smo blizu), ker bi rad za danes zaključil z letenjem (pa še sploh ni letel, ampak Ambro ga več ne zanima, bližina toplega doma je močnejša….).
Potem pa na Vrhniko, kjer se Erzo odklopi, ker se gre na Bajer namakat z družino (bližina toplega doma, pa to…). Vmes še dobimo info, da sta Manca in Delux uspešno zaključila misijo na Slivnici: sta letela. Jaz pa zapeljem še Mega na Unc in razlaz.
