Erzo je že zjutraj na obratih. Dan kot včeraj in včeraj je Ščuka 4 ure raztural nad Vremščico. Torej gremo danes tja. Pa še eno presenečenje: Mare zjutraj pošlje pozdravček z vrha Stola, kjer ravno startuje po jutranjem ogrevanju (startal ob 5.30 v dolini -> 2,5h do vrha !!! ). Pol ure kasneje pokliče, da je na tleh in bi se pridružil jati.

Ob 11h na Vrhniki. Mare je že tu, od nikoder se pojavi TnT in potem še Erzo in v LCja. Na Uncu že čaka Mega in že smo na Vremščici, na zgornjem startu. Še transport Ščuke in Edvina s spodnjega starta in začnemo se štimati. Vročina je že strašna, vetra pa še nič pravega. Malo moramo počakati in Mare je današnji vitez. Ker je že dobil jutranjo dozo, bo vodil zemeljsko logistiko.

Najprej malo poskakuje okoli starta Erzo (nabira starte – pa da vidimo Svoleta),

Erzov prvi poskus

Erzov drugo taktiziranje

ko pa odleti Edvin in najde prvi steber, odleti tja tudi Ščuka in takoj za njima še Erzo. Potem Mega in jaz in zadnji še TnT. Predno se znajdem, so prvi štirje že visoko pod oblaki, pa tudi TnT me hitro nadleti. Tudi jaz vdenem steber in se odpeljem v nebo do 1500. In tu doživim svoje dosedanje najlepše srečanje v zraku: najprej se približam ptiču, ki lebdi in vrti v stebru z mano in vidim: beloglavi jastreb. Nekaj trenutkov kasneje pride še drugi in skupaj zavrtimo nekaj krogov 🙂 (pa nimam kamere…) !! Približam se jima dovolj blizu, da vidim detajle in sem popolnoma fasciniran nad mirom in eleganco, s katero lebdita v stebru… Potem pa izgineta po svoje… Jaz pa naprej za ostalimi. Še najbolj sledim Megu, ki se za ostalimi odpelje proti Krasu pod lepo črno bazo. Drži se bolj na levem robu oblaka in sem za njim. Zgubim do 1100 in Na Gavgah najdem pod oblakom slab steber, ki me spet odpeljem do 1450, ko dviganje zgubim. Malo se lovim sem in tja, potem pa nadaljujem za Megom, vendar gre drastično dol. Sem v smeri vetrnice nad Potočami, ko se predam in poiščem pokošen travnik pri stari cesti iz Senožeč v Sežano.

Zoranov let

Sporočim Maretu, kje sem in samo naberem padalo skupaj (saj moram še enkrat gor na popravca). Med čakanjem opazujem ostale, ki z vetrom norijo nazaj čez Vremščico tudi že precej nizko…

Mare je kmalu pri meni in spet sva na startu. Nagovarjam Mareta, da greva oba v luft, pa se izkaže, da nimava podpore (Ščuka je res že pristal na letališču, ampak je že v avtu in na poti proti svojim družinskim obveznostim – vrtcu). Erzo javi, da sta z Megom na tleh blizu Pivke.

Erzova Vremščica

Maretu se preveč ne da v zrak in se odpove letenju in stvar je urejena. Ponovno postavim in potegnem (no, večkrat, ko Maretu hočem demonstrirati hrbtni start 🙂 ).

Na startu je mogoče malo močnejši veter, ampak v luftu pa ne najdem pravega stebra in samo drajsam sem in tja največ do višine zgornjega starta. Ko vidim, da s popravcem ne bo nič, se odpeljem ven in pristanem na Piki nad cesto.

Zoranov let

Še preden pospravim, je Mare že pri meni. Erzo sporoči, da z Megom že imata štop do Postojne in da je TnT pripeljal do Slivnice …

TnTjev let

Na poti do Postojne z Maretom sporočiva Mateji, da bi šli še na Strmco (najin predlog). Mateja je navdušena in pride zraven. Pri Evrospinu v Postojni čakata Erzo in Mega in sta seveda za Strmco.

Od zadaj gor, hitro se razpokamo in poležemo po startu, ker piha malo premočno. Kmalu pride še TnT, ki je za danes zadovoljen :-).

Z vetrom se nič ne spremeni, ampak mi ugotovimo soglasno, da zdaj pa bo in gremo v luft. Erzo, Mega in jaz in hitro naberemo. Mare hoče v luft s hrbtnim startom. Medtem pride tudi Mateja (in še dva neznana) in kmalu so tudi oni v zraku. Potem pa uživamo in jadramo sem in tja na večernem vetru, malo nad grebenom in Petričem (jaz največ do 1050), občasno pa tudi niže. Erzo in Mega do Špilnika in nazaj,

Erzova prva Strmca

jaz samo do Lipovca. Po urici uživanja se Erzo odpelje proti Planini daleč zunaj, Mega toplanda, jaz, Mare in Mateja pa za Erzom in pristanemo ob cesti pred mostom čez Unico.

Erzov zaključni let

Zoranov let

Vsi veseli in zadovoljni pospravimo. Mega in Tnt pripeljeta avte in potem še zaključno druženje pri Portusu…

Manca zjutraj opravi domačo nalogo in razpošlje predlog: Slivnica in potem opcijsko še Sv.Trojica. Po 13h, ko se sprosti. Meni in Megu ustreza. Erzu je najprej malo pozno (in bi se seveda zmenil že za prej, pa ne najde kompanjona…), potem pa se vda v usodo.

Ob 13.30 na železniški, v LCja in na pumpo v Cerknico, kjer že čaka Mega. Nad Slivnico ogromna karfijola in smo rahlo zaskrbljeni. Vseeno gremo gor in na startu nič (več) strašnega in veter ustrezen, rahlo z desne. Postavimo ob Megovi pomoči. Erzo v luft, najprej slabo kaže, potem za robom nabere in že navija nad vrhom. Manca starta druga, pa takoj Mega zavpije za njo, da ima vozel na padalu. Malo zatem ugotovi to tudi sama, padalo ji dvakrat klofne in potem se odpelje samo še dol, ker ji vozel preveč vleče padalo…

Jaz po startu takoj desno, precej zgubim in že mislim, da bom tudi moral dol, pa v razburkanem okolju malo pod grebenom le poberem, dobim močan steber in navijem do 1600. Erzo javi, da je na 1800 in se pelje proti SV-Velike Lašče. Meni je v tisto smer preveč karfijol in se usmerim proti Cerknici. Manca je pristala, Mega noče v zrak in bo šel dol pomagat. Ko se odpeljem proti Cerknici malo zgubim, potem pa še enkrat navijem isti steber do 1700 in se odpeljem proti JZ čez Cerknico. Počasi zgubljam do 1300, na sprednjem grebenu pred Cerknico spet rahlo naberem do 1400. Po postaji me Mega opozori na bazo na levi in odpeljem se pod njo. Ampak očitno to ni tista, ki jo je Mega mislil, saj samo curim. Poskušam še nazaj do pobočja, da bi se rešil, pa sem že prenizek in scurim na pristanek pri pumpi.

Zoranov let

Kmalu sta Mega in Manca pri meni. Erzo javi, da je pristal pod Sv.Primožem.

Erzov let