Vreme slabo, piha kot pr norcih – napovedano in zares. Pa grem vseeno nekam malo pogledati. In zdražim Erza in se dobiva v Podpeči na Letališču. In piha kot pr norcih. Mobilna vremenska postaja sicer javlja sunke samo do 7,7 spodaj na letališču, ampak okoliške vrbe in smreke v pobočju Sv. Ane pravijo, da sva za danes zaključila :-).

Danes je seveda spet lepo in prva je Lusja, ki zbira jato za ob 10.30. Meni je prezgodaj, ker moram  narediti v službi, kar nisem včeraj. Naslednji je Erzo, ki bi šel ob 11h. Seveda Lijak. Tudi to je še prezgodaj in slišim se z Lukom, ki je tudi sam in tudi nima namena iti kamorkoli pred 12h, saj bomo sicer itak čakali na startu…

Tako pri Grudi prestopim k njemu ob 12.30 in gasa od zadaj na Kovk. Na startu kup zmajarjev in Desus liga in še enih par. Piha ravno prav, vendar v sunkih z občasnim zatišjem. Postaviva med ostale in se začneva pripravljati (prisotni opazijo nekaj manjših lukenj na mojem Rooku !:-( ).

Desusovci malo motovilijo po startu in tako izkoristim priliko, ko ponavljajo starte (Luka prijazno pomaga vsem postavljati, da bi ja čim prej izpraznili start 🙂 ) in potegnem hrbtno in v prvem poskusu odletim :-). Luka izkoristi priliko malo za mano med zmaji in Desusovci.

V zraku me lepo dvigne in grem na desno do Podrte, kjer sem že nad grebenom. Dviganja so ozka in sunkovita. Nekajkrat lepo naberem do 1100, ko pa se zapeljem naprej po grebenu proti Hublju, hitro izgubim. Spet nazaj in ponavljam vajo še nekajkrat. Luka kar nekaj nad mano lepo vleče proti Hublju in ga sploh ne požira tako, kot mene. Počasi prihaja glavnina jate z Lijaka (slišati je predvsem Erza po postaji) in ker imam sunkovitega dviganja nad Podrto zadosti, se odpeljem bolj nad start. Tu je podobno, nekajkrat me kar zruka in enkrat rahlo klofne. Ko vidim, da Erzo piči proti Vipavi, naberem, kolikor znam (do 1200) in grem za njim. Najprej gre lepo, potem pa kar požira in pripeljem se do pobočja s 450 pod Plaz. Tu še malo motovilim in iščem, ampak ne najdem in počasi izgubljam in se predam in odpeljem ven do travnika pred avtocesto.

Zoranov let

Ostali so se v večini rešili in obrnili Nanos in pristali pri Anji, kamor jaz tudi pridem – s štopom.

Erzov let

Z Lukom malo čakava, da Desus omogoči prevoz gor po avto in potem je konec za danes.

Danes pa je krasen dan že navsezgodaj. In še preden opravim jutranje terapevtsko razmigavanje, Erzo že pokliče, da je ob 11h zbor (Tilen je že našpičen). To seveda zruši vse moje današnje plane, ampak kaj čmo…

Ob 11 presedeva z Erzom k Habibiju in gasa proti Vipavski. Vmes Erzo zorganizira kombi, ki nas pričaka pri Anji, organizacijsko ga dopolni (Erzo) s čakajočimi in prihajajočimi pod Lijak, tako da se na štart-štart pripeljemo polni. V luftu še nobenega, po štartu precej tujcev, naši se šele nabirajo.

Malo modrujemo, potem pa začnejo prvi naši postavljati (Tilen, Dragan,…). Končno nekateri tujci (ki so medtem poštartali) začnejo ostajati v zraku (=nehajo curiti in nekateri celo naberejo) in to je signal za akcijo. Postavimo še ostali in se drug za drugim odlepimo od tal.

Meni se  zdi, da je treba kar delati, najprej da prilezem nad greben, najdem pravi steber in navijem do 1200, potem pa si upam naprej. Pri Zmajarski sem že pod 1000 in spet vrtim sem in tja kar nekaj časa, da nekaj naberem, potem pa okoli roba. Poskušam upoštevati Erzov in Tilnov nasvet (od prej v avtu), da izkoristim dviganja ob razih in pri prvem robu res malo naberem, rinem naprej in malo popravljam, potem se mi pa na razu, ki gre dol z vrha Čavna ustavi.  Matram se in iščem, pa vrtim, pa vseeno curim. Naprej si ne upam in ko sem že kritično nizko, samo odvijem proti dolini in se peljem čez zgornjo planoto proti avtocesti in pristanem po slabi uri na travniku malo pred Selom.

Zoranov let

Spokam in do stare ceste. Štop na krajši razdalji do avtobusne postaje in čez nekaj trenutkov me že pobere bus, ki me odloži pri Anji. Ko se lociram pri Anji, pokliče Erzo,

Erzov let

ki ugotavlja, da Tilen ravno pristaja (on sam je pri piceriji na V Vipave).

Grem po Tilna in potem skupaj do Erza. Malo druženja ob pici. Tu zvemo, da je Mirko ravno toplandal na Kovku,

Mirkov neodvisen Kovk

gori pa je tudi pristal Boris (na Kovk sta prišla neodvisno).

Borisov neodvisen let

Ko pojemo in popijemo gasa proti Vrhniki.

Danes že zgodaj čudovit dan: sonček prežene nižinske jesenske meglice, modro nebo, brez oblačka … samo veter ne piha ravno prav… S, ki je z višino vedno močnejši in kmalu začnejo nad Karavankami nastajati oblački, ki jih hitro prinaša nad Ljubljano. Erza pokličem prezgodaj (se še ni nahranil in nič ne ve…), potem pokliče Boris, ki predlaga Grmado ali Zavrh. Sem zraven.

Ko pokliče še Erzo (po prehranjevanju…) sicer pove, da je Kavčič vabil na Lijak (ima Avstralca-vodenca, ki ga vodi po SLO startih… Erzo bi tud…), ampak jasno je, da gremo na Zavrh.

Ob 14h šoder. Prvi pripelje Poje (testiranje Borisove kraljice), potem Erzo, pa Kavčič+klient (na Lijaku pihalo dol…). In gasa gor (Erzo z avstralsko-slovensko ekipo), mi z Borisovim Pajerčkom. Ko hodimo na start, piha. Močno. Pa občasno v obraz (JZ – rotor !? ).

Na startu se usedemo dol in začnemo nalagat. Krasen dan, ampak piha. V  sunkih. Vetrna postaja Zoran javlja sunke do 10,4. Malo sedemo za start in se sončimo. Tam seveda manj piha in nekateri postanejo bolj pogumni. Gremo nazaj in le-oni (bolj pogumni) začnejo postavljati. Erzo in Jožef (testirajočo kraljico…). Pride še Mirko, ki zmajuje nad vetrom (edini dovolj pameten 🙂 ). Pa odleti Erzo (delno atraktivno), pa odleti Jožef (delno atraktivno – ampak on ima prvič v rokah kraljico). Lifta ju gor in zgleda kar sprejemljivo, tako da začnemo postavljati še ostali.

Najprej odleti Boris, potem Mirko in še jaz (moj prvi hrbtni poskus ne uspe, ker odnese padalo nekam zadaj, drugi naprej tudi ne in šele v tretje gre rado 🙂 ). V zrak me lepo liftne, ampak samo malo, pogumno zavijem v desno, da bom nabral (Erzo in Jožef lebdita kakšnih 200m nad startom), ampak potem ne gre več naprej. Poskusim malo bolj ven, pa grem z manj kot 10 … pa dol. Pritisnem gas, poskušam še bolj ven, pa gre samo še dol (v graben). Nekako pririnem do roba Trebelnika v upanju, da bom tu dobil krasno dviganje … pa me popolnoma ustavi (0 in celo malo rikverc) in grem na mestu dol. Postanem nervozen in zavijem v desno, nad grapo in ven. Mirko pristaja na travniku za Borovnico in pravi , da na tleh ni vetra.

Mirkov let

Ko čez nekaj minut pristajam zraven njega veter je … pa še SZ piha tako močno, da se spuščam naravnost dol k njemu.

Zoranov let

Med pospravljanjem se javi Erzo od Škorpijona.

Erzov let

Tam je pristal tudi Boris (ki je tudi komaj pririnil do tja).

Borisov let

Pa seveda Jožef, ki je menda izvajal kar atraktivne manevre (ne po svoji volji).

Jožefov let

Kavčič + klient zgoraj pospravita (edina pametna odločitev) in rešita še Mirkov avto. Ko ga dostavita, greva z Mirkom še gor po Borisov avto in smo za danes zaključili…

Po meglenem jutru sonček. Mateja prva provokativno pokliče, kje da smo, ker je treba pohiteti. Potem še Erzo, ki pa danes nima prave volje.

Res pogledam kaj pravi računalnik in napoved je taka, da je dopoldan še lepo, potem pa bo vse pokrilo in močan Z bo čez vso SLO. Edino na Gorenjskem bo bolj sprejemljivo. Erzo sicer dobi majhen dražljaj od Cigliča, ki ob 12h že misli startati na Gozdu, ampak preveč ga vseeno ne gane. Pokličem še Borisa, ki najprej kar je za Gozd, ko pa Erzo “zaradi obveznosti” dokončno odpove, tudi njega več ne mika na Gorenjsko. Tako se iz LJU odpeljem sam.

Pri Manci poberem njen sedež in ga zapeljem Sandiju za prelaganje rezerve, potem pa pod Gozd. Tu je Kurnik z nekaj klubskimi kolegi, ki so malo pred mojim prihodom scurili. Med njimi tudi Ciglič, ki ni kaj dosti naredil (uspel je celo 50m nad start…). Nakladamo kako in kaj, vmes spremljamo Cirila, ki starta s Kriške gore po več poskusih v močnem V (5/7) in ga v pooblačenih višavah lepo drži. Na Gozdu piha 3/5,8  J, na pristanku meša V v občasno močnih sunkih. Počasi se raztepejo, jaz pa gor na start.

Kakšne pol ure se sončim in senčim (že dolgo nisem bil tu gori) in uživam v razgledu na naravo in vremensko postajo. Veter obrača z J na V in občasno celo S. Vreče se včasih močno napihnejo, večinoma pa visijo dol, ali celo malo dol po hribu… V takem mi res ni za postavljati vso kramo (pričakujem 3-5 min leta) in se že skoraj odločim za ne, potem pa se spomnim na cota klasse in hitro prinesem iz avta vse potrebno in tudi hitro postavim. Počakam, da pihne gor in potegnem (naprej, ker je prešibko).

Ko se odpeljem iz poseke, se obrnem proti V in skoraj bočno v močnem V curim v smeri pristanka. Nekajkrat malo rukne. Nad pristankom pa celo malo piskne in ob vodoravni vreči (ki se obrača že na SV) stopim iz lufta na tla.

Zoranov let

Pričaka me Igor (Mlinar), ki ugotavlja, da mu v takem pa res ni treba leteti, pomaga pa mi pospraviti in me zapelje gor po avto. Dobro uro še klepetava na sončku o padalsko alpinističnih doživljajih iz pretekle in manj pretekle zgodovine, potem pa se posloviva.