Zjutraj se prvi oglasi Tom Pavlič, ki se zbudi v megleno in sluzasto Primorje in upa, da bomo mi našli nekaj manj sluzastega. Povem, da tudi pri nas ni rožnato (čeprav na Krvavcu je rožnato sonce, je baza previsoko nad Štefanjo in Grajcem, pa tudi veter neprimeren in premočan. Da pa je verjetno Sv.Ana operativna in bo tolažilna nagrada, če nič drugega.

Erzo je obveščen o povpraševanju, ampak on bi samo Ano naskakoval, nič drugega.Tom je kljub daljavi zadovoljen s predlogom (?!). Pa se oglasi še Nevidni, ki drvi proti Ilirski, ker tam bo Goljak sigurno za jadrat; sam hitro se je treba odločit. Komuniciram z Erzom, pa se samo zaničljivo nasmehne: njega zanima Ana. Kličem Kozlek in mi javi več kot 15m/s osnove in sunkov… Povem Petru, pa je šokiran in pokliče čez 5 min: “4,5/7,5 JZ- idealno bo”. Pokličem še jaz in ima prav (ne vem kaj je to bilo pol ure nazaj s postajo !?). Erzo vztraja z naskakovanjem Ane, in ga en potencialni Goljak, tam nekje daleč, ne vrže iz tira.

Ob 12h se odpeljem iz Lju proti Podpeči (se mi tako pač izide in imam čas…). Mega ne zanima, Manca bo ob 14.30 pod Ano, drugega pametnega cilja ni. Na poti javi Ščuka, da je idealni Goljak v megli, Gregorju (?) pa se ne da na Kozlek, ki bi bil super. Zato gre on zdaj nazaj iz Ilirske na Trstelj-jug, ker bo tam idealno (da pravi Gorazd izpod dotične lokacije).

Jaz sem na letališču v Podpeči, klobasa na 45st, kar piha. Kako šele zgoraj. Malo zaležem v avtu ob raznih vmesnih telefonskih motnjah.

Končno malo pred 14h pridrvita Erzo in Tom, jaz pa že v tangicah, z rezervnim padalom in kokpitom na sebi samo prestopim v avtobus.

Na startu piha idealno. Pridruži se še Jerry in tako Tom in Jerry začneta postavljati, zraven pa Erzo in jaz (ki razpletam od Erovega sušenja zaštrikano gmoto 🙂 ). Erzo atraktivno starta prvi, potaca nekaj šavja, pojaha en grm in odtrga žično ograjo – in zajadra. In kar jadra. Drugi je Pavlič, ki ga izkušnja predhodnika opozori, od kod in kako piha veter in lepo odleti. Jaz ga v prvo krasno potegnem in stabiliziram, pa Jerry opazi neko šavje ali vozle in zahteva prekinitev. Spuca mi in postavi in potem dvakrat neuspešno dvignem, ker ga nese nekam v levo. V tretje gre lepo in odletim. Tom in Erzo jadrata sem in tja malo pod startom, meni pa nekako uspe, da se obdržim še višje v višini starta in kar jadram. Njima gre počasi dol (seveda, Erzo ima XC3…),

Erzov prvi let

Tomov prvi let

meni pa se pridruži še Jerry in drajsava, da je veselje. Počasi tudi midva začneva zgubljati, vendar mi uspe, da pristanem zadnji po 20 min. (vesel ko radio 🙂 ).

Zorano prvi let – najdlje v zraku, prosim !

Super je blo !

Seveda je treba še enkrat gor. Med pospravljanjem pride Manca in smo kompletni.

Erzo na vmesni postaji zamenja padalo (zdaj bo Mantra pokazala, kaj zmore…), Jerry bi končal. LC do cerkvice, roba ven, Jerryja nahecamo, da vseeno gre po robo na spodnjo etažo. Piha še malo močneje (pa malo bolj z desne) kot prej.

Starta Tom, pa Erzo, pa poskuša Manca, ki jo zanese v levo in raje prekine, kot da bi naprej trgala že od Erza načete drote.

Tom in Erzo sta že rahlo nad štartom (glej slike) in krasno jadrata.

Startam jaz, pa še Jerry in potem še Manca. Hitro poberemo nad start, potem pa jadramo in jadramo in se izogibamo en drugemu (“ples v vetru” ), tako da se čim manj oviramo. Vsaj meni se zdi, da prav pazimo en na drugega in si pomagamo, da je za vse najbolje (glede na malo prostora, ki nam je na voljo, le tako lahko vseh pet hkrati uspešno jadra 🙂 ).

Po slabe pol ure pristanemo en za drugim na letališču (Erzo seveda zadnji 🙂 ). Vsi zadovoljni. Super je blo.

Zoranov drugi let

Tomov drugi let

Erzov drugi let

In prvič v zgodovini Ane je bilo kar 5 padalcev hkrati na njej 🙂 in nad njo. Tako je to bila 2x glavna nagrada in sploh ne tolažilna.

Slabo  z močnim JZ že drugi dan. Ščuka prijavi interes za 13.30 na letališču Divača, ker bo potem Vremščica zasigurno. Matejka si je vzela (skrajšan delovni) dan zase in je zraven. Mega okleva, ker zlaga drva, ampak bo videl (torej je tudi zraven :-)), Erzo NE. Njega ne bo Ščuka nategnil, da bi rinil tako daleč, on gre na Sv.Ano.

Mateja do mene, mimo Vrhnike (Erzo se ne da) in po Mega na Trikotnik. Ker že malo rosi, se odločimo najprej pogledati na Strmco, kjer v bistvu sploh ni tako slabo (močno piha, pri avtu 6/7,5, vendar je na meji, skoraj nič ne rosi), le sluzasto je in kaže, da malo više gori piha še močneje.

Pa gremo raje naprej, vendar ne na boljše ampak v rahel dežek. Govorimo s Ščuko, ki je še vedno optimist; Vremščica bo, samo ni še čisto tam (prihaja iz Ilirske)… Potem pa le pride tjaj in javi, da žal dežuje… In je pošteno, da obrnemo, on pa bi šel pogledati Vrhpolje (sprašuje za detajle, kako na start)… In obrnemo v Razdrtem na avtocesti nazaj in smo že blizu Unca, ko pokliče, da je J od Kozine pa vse suho in OK.

Ampak se ne damo in ne obrnemo še enkrat. Mega izjavi, da se ne bo premaknil severno od Unca, tako da sama nadaljujeva proti Vrhniki in se poveževa z Erzom. Je na poti na Sv.Ano in bo javil, kako je. Ko na Vrhniki odvijeva dol, Erzo pristane.

Erzov let

Gasa v Podpeč, kjer naju že čaka spakirani Erzo na cesti. Gasa gor. Pri cerkvici piha. Močno. Mateja pravi, da ne bo.

Matejka in Erzo mi raztegneta coto (in jo držita, da jo ne odpihne), jaz v tangice. Nekajkrat ga sfuzla sem in tja, potem pa ga le skupno obvladamo v zidek (5/7,5, trakec občasno čisto našponan…). Ko malce popusti, ga rikverc le dvignem nad sebe in stabiliziram, pa se komaj premaknem naprej (me bo rikvercnlo ?), pa Erzo spet zavpije, naj popolnoma spustim komande in porinem naprej in le speljem. Najprej me drži skoraj na mestu, gre počasi naprej in rahlo gor. Čutim, da res piha močno, vendar je laminarno. Malo zavijem sem in tja, ko pa sem bolj zunaj, pa samo spusti in odpeljem na letališče.

Zoranov let

Ko pospravim, sta Erzo in Mateja dol. Nevidni pošlje sms, da je odletel Vrhpolje… Pa smo spet leteli :-).

Zjutraj pokliče Štusej. Predlog je Primorska: Lijak ali Goljak. Meni kamere kažejo slabo  vreme tam doli, mi je všeč Goljak, samo bo najbrž premočno. Pokliče še Mega. On je še najbolj za Lijak, bo preveril s Ščuko za one obmorske kraje. Ščuka za Lijak. Erzo se prilagodi (Ščuki ?).

Ob 12h na Vrhniki v avtobus (pardon, enoprostorec) k Erzu: Štusej, Manca, jaz. Na Uncu še Mega. Pod Lijakom čaka Samo na nas (Ščuka, Marko pa še Tomo NG in inventar Istok). Na start. Vse grdo, tmurno, piha šibko, hladno.

Takoj postavim, da se ogrejem, ostali nakladajo in čakajo na kaj? Naši predhodniki scurili brez popusta. Postavljajo še ostali.

Erzo starta in odvije na levo in curi. Jaz kmalu za njim, v levo, vlečem ob pobočju do V roba, zavijem naokoli in odcurim na pristanek.

Zoranov let

Erzo pristane malo za menoj.

Erzov let

Potem še Štusej

Lukov let

Marko, Tomo, Manca, Istok, Mega. Samo Ščuka kar nekaj drajsa in ostaja gori na nam nerazumljiv način. Pospravimo in se spravimo v avtobus, on pa še vedno v luftu v pristajalnem manevru, ravno ko odpeljemo. Žalost :-(.