Na Kovku ves dan 7/13 J-JZ. Ko se peljemo nazaj, malo pade (7/11) in začnem provocirati, da gremo na Kovk. Erzo sicer ni pri volji za nič, ampak ko pridemo blizu Ajdovščine, začnemo pogovor o možnosti Slano blato in kako se gor pride in da enkrat tam bo pravi trenutek in se Erzo z volanom v roki (demokracijo) omehča in predlaga šolski teren pri Lokavcu. Seveda gremo, direkt z avtom po kolovozu na travnik.

Mega mi odnese rukzak na start :-), Erzo mora sam.

Na startu nama vsi trije pomagajo in sva pripravljena takoj, samo da piha rahlo dol. Ko se za trenutek umiri, potegne Erzo,

Erzov skok

Erzov skok

pa takoj za njim še jaz.

Zoranov skok

Zoranov skok

 

Pa je novnov v tem sluzastem vremenu 🙂

Zjutraj pokliče prvi Štusej, vendar je zame prezgoden. Potem zazvoni Ščuka, da bi danes bil dan za projekte. Tam okoli Krematorija ve za tri… Takoj me spravi na obrate. Kličem Erza, ki sploh ni navdušen (najbrž ima delo…) in me začne opominjati na najin dogovor :-). Pravi, da bi kasneje, pa čisto zadovoljen bi bil s Strmco. Ker imam tudi jaz gužvo, se strinjam…

Pa me pokliče čez pol ure, da je povsem “nova” situacija (vreme je povsem enako, kot vse zadnje dni – inverzija pa to, le da je bolj Z napovedan) in da je zbor ob 12h pod Čavnom ! Tudi Ščuka je spremenil cilje…

Na Vrhniki me ob 11.15 že čakata Erzo in Luka Štusej. Luka stopi na gas in smo ob 12.00 na znani lokaciji pri kombiju (Ščuka pripelje še Marka Valenčiča), drugače pa so tu še Luka Slak, Vidic, župnik, Turčin in seveda Istok (se je prijel tale Čaven 🙂 ).

Gasa gor. Na startu Z. Postavimo. Eni hitreje, drugi čakajo. Prvi Erzo, takoj desno čez plato. Potem Ščuka, Slak, Vidic in jaz (tokrat elegantno hrbtno), pa še Štusej in ostali.

Tudi sam zavijem takoj desno čez plato in vztrajam ob pobočju. Tisti, ki so zavili bolj ven, že zgubljajo višino. Občasno je kakšen mehurček, ki malo dvigne (zapiska) in tako je generalno curjenje precej upočasnjeno. Pred mano Slak in Vidic, pa Ščuka, ki vsakokrat, ko zavrti, ne pridobi skoraj nič. Tako ga prehitim in kar vozim in vozim in pridem okoli Kuclja in vrha Čavna. Tu sem že precej nizko, pa vendar više od cerkvice na Vitovskem vrhu, tako da zapeljem zadaj. Za trenutek se mi zazdi, da mi ne bo ratalo (ko se gmajna za njo malo dvigne…), pa dobim spet rahel mehurček in pridem čez. Potem rinem naprej ob pobočju bolj brez skrbi, saj lahko v vsakem trenutku odvijem v dolino. Pa nekako zdržim do Lijaka, kjer nekajkrat povijugam na V robu (Vidic dobi edini steber in nabere do grebena), potem pa se odpeljem kot prvi na pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

Pri Igyju vse prazno. Malo za mano pristane Nevidni, pa Istok, Vidic, Štusej

Štusejev let

Štusejev let

in Marko. Vesel ko radio, ker je le ratalo še enkrat po prvem (uspešnem) Čaven-dnevu. Erzo javi, da je pristal v Lokavcu.

Erzov let

Erzov let

 

Erzov komentar leta: Čaven 7. dan, vse skup 16. zaporedni dan, samo en dan sem bil stran od Čavna, pa sem (smo) že prjokcal nazaj v naročje očeta Čavna in bolj (štartu) bi se mu podal ime Modrasovec! Če bi hoteli dolgo leteti bi šli na Kovk…, tukaj je kaj takega zmogla edino M6 pod katero je visel Traffic

Med pospravljanjem vržem Ščuki kost, da gremo še na Nanos in je takoj za. Slišijo še ostali in so kar vsi zraven. Zato pokličemo Sama, da nas pride iskat.

Ko se peljemo proti Ajdovščini, Luka Slak še vedno vrti nulo na Vitovski rampi. Edini na vsem grebenu je :-). Erzo organizira prevoz avtov iz Lokavca do Vipave, kjer se priključita s Turčinom. Gasa gor mimo lovske skoraj do Hieronima (večina je, kot kaže, prvič tukaj na startu ?!).

Razporedimo se po položnem pobočju in postavimo. Piha že rahlo od zadaj, občasno na robu pihne rahlo gor. Prvi potegne Erzo daleč od zadaj, pa mu ga ne uspe spraviti gor in prekine. Potem zalaufa Ščuka in odleti. Erzo poskuša še rikverc, pa se spotakne in spet od začetka… Potem Vidic, Marko in jaz, za mano pa še Štusej in Istok. Erzo še kar poskuša. Za Turčina ne vem (je imel raztegnjeno).

Držim se grebena in počasi curim. Malo za lovsko pridem pod in potem drajsam ob pobočju in vlečem in vlečem, čez zadnje kuclje, mimo strelišča in pristanem tik pred Vipavo (pod Gradiščem) zraven Marka.

Zoranov let

Zoranov let

Čez nekaj časa se pridruži še Istok. Pospravimo in do ceste. Marka pobere Ščuka, Luka Štusej

Štusejev let

Štusejev let

pa kmalu mene in še po Erza in radler v Podnanos.

Lusji gre zahvala, da smo pretrgali to štorijo s Čavnom. Danes ima službeno pot na Slavnik in se ji pridruži kar velik del jate. Lusja s kolegom Goranom okoli 10h iz LJU. LC naloži Erza, pa potem Mega in nekje od Razdrtega dalje skupaj vozimo do Podgorja. Tu že čaka Ščuka. Vseh 6 in dodatna 4 padala stlačimo v LCja, ki pohlevno zagrize v šoder proti vrhu.

Pri koči se ustavimo in Goran začne razkopavati Info terminal, mi pa na vrh malo modrovat (na sever se definitivno da odleteti 🙂 ). Čudovit dan, modrina, razgledi na morje, zasnežene hribe, primorske griče… JZ rahlo piha, zato postanemo nestrpni in gremo pomagati Goranu, da končno izpuli elektroniko iz ohišja, potem pa offroad na Mali hrib (glava na robu planote), kjer bomo startali. Začnemo postavljati,

2013-12-17 12.22.15

 

2013-12-17 12.27.18

pa Erzo pogleduje k vrhu Slavnika(kjer smo bili malo prej)

2013-12-17 12.27.23

in uporabi svojo standardno prepričevalno frazo: “Kdaj, če ne danes…?”.  Ker je planota res položna, se mi kar ne da, ampak Ščuka je za in če ne grem, bom ob novnovnov… Pustim svoje na pol razpakirano padalo, Lusja in Mega postavljata naprej, Goran pa nas tri zapelje gor in pomaga pri postavljanju cote.

2013-12-17 12.44.53

Zdaj piha pri koči še malo močneje, pa tudi bolj z desne (Z smeri). Erzo zalaufa in laufa in je kar v zraku

2013-12-17 12.45.03

in leti proti kotanjici pod glavo in pristane.

 

 

Erzov prvenstveni let

Erzov prvenstveni let

Jaz se v mislih križam, ker, kljub moji lahkotnosti v tangicah, cota nima rada tako položnih travnikov.

2013-12-17 12.50.56 2013-12-17 12.50.59

Pa zalaufam in laufam

2013-12-17 12.53.38

in laufam in preskakujem manjše grmičke in še laufam in se odlepim od tal (mogoče bi se že prej, če ne bi zategoval komand… mi povedo kasneje) in tik nad tlemi preletim cesto, potem sem vsaj kakšen meter višje,

2013-12-17 12.54.33

pa nad kotanjo in pristanem v travci pod Malim hribom :-).

Zoranova prva ponovitev

Zoranova prva ponovitev

Pogledam nazaj in vidim še Petra, ki bistveno bolj suvereno (= nekaj metrov više nad tlemi) prileti do glave. Mega prlaufa in pomaga pospraviti cota klase 🙂 v LCja, ki ga je že pripeljal Goran. Novnovnov :-).

Na gričku so padala že raztegnjena, tako da samo zlezem v sedež (hvala Lusji, Erzu in Megi 🙂 ).

Lusja potegne prva, se odpelje ven

2013-12-17 13.11.24

in celo nakaže, da bo malo jadrala, ampak v resnici curi vedno bolj.

Potegnem hrbtno

2013-12-17 13.13.14

in ga dobim gor, potem pa po obratu kar noče prijeti (preveč ga žlajfam 🙁 ), tako da sem spet tik nad tlemi.

2013-12-17 13.17.52

Po postaji mi Mega zavpije, naj popolnoma spustim komande in ko to takoj naredim, se res padalo bolj sproščeno dvigne nad pobočje in zajadram. Malo zavijugam sem in tja, dvakrat se mi zdi, da bo malo držalo, pa nič, tako da počasi pristanem zraven Lusje na standardnem travniku pri Podgorju (levo od množice el.drotov, ki so pri spodaj puščenih avtih).

Zoranov let

Zoranov let

Medtem štartata še Erzo in Mega

2013-12-17 13.29.37 2013-12-17 13.30.28

 

Med pospravljanjem se pridruži še Mega. Ščuka in Erzo odglajdata ob pobočju skoraj do Prešnice, kjer ju poberemo.

Erzov let za kilometre

Erzov let za kilometre

Lusja in Goran nazaj v LJU na šiht, za nas je pa še zgodaj. Erzo letos nov.