V igri je Nanos (jaz navijam), mogoče Osp ali Gaber (omenil Ščuka prej), vendar takoj obvelja Vremščica (ki je najbliže in ob poti in se tudi časovno lahko uskladi z Ščukovimi očetovskimi obveznostmi…).

Do Divače, letališče, Ščuka v LCja in gor, na zgornji start. Še vedno čudovit sonček, hitro postavimo, veter ravno lepo rahlo piha.

Odleti Erzo, pa Ščuka, pa jaz in malo lovimo po izohipsi v desno, pa dviganja ne ujamemo, tako da se odpeljemo ven in počasi pristanemo na koncu letališča.

Zoranov let

Erzov let

Mega pripelje avto dol. Razlaz s Petrom, mi pa še na pijačko v Portus. Čudovit in lepo izpolnjen  dan 🙂 .

Ne bom govoru kje. Šestič ! “Danes je pravi dan za Čaven”, pravi zjutraj Ščuka in hoče, da določimo uro. Omenjam vsaj Goljak (na Golteh sonček, jasno do podna, na Gorenjskem sonček že v Tržiču,….). Ništa. Še Erzo, ki je sprva pristal na Goljak, se posvetuje z Megom in mi sporočita, da je Čaven boljša izbira…

Na Vrhniki v enoprostorca do Unca in potem se stlačimo (padala in ljudje) k Megu. Na Lokavcu že čaka Samo z Istokom in še dvema Goričanoma. Še Ščuka parkira in gor.

Na startu ob prihodu piha idealen J. Hitro začnem(o) postavljati, veter pa plahni. Ko sem pripravljen na start je že skoraj nulca (občasno pomeša sem in tja). Kljub temu ob prvem sunku potegnem in odletim in začnem svoje počasno curjenje v dolino. Na Lijak tudi pomislim ne, ker gre preveč dol. Malo obračam, malo zavrtim in po dobrih 20 min. parkiram na travniku pod parkingom.

Zoranov let

Takoj za mano je startal Mega in se odpeljal na Z proti Lijaku. Potem vidim v zraku enega od lokalcev, ki tudi curi proti meni. Potem Ščuka, zavije malo za rob, pa se vrne in potem pol ure drajsa po gričkih nad Lokavcem, ko bi moral po vsej logiki že pristati. Drugi lokalec Tomo čez nekaj časa odleti za rob. Mega javi, da je scuril v Vitovljah. Erzo preklinja, ker se gor praktično ne da več startati (obrača, ali pa brezveterje). Končno odleti še on (seveda takoj za rob) in kot zadnji še Istok (tudi za rob). Ko pospravim, docuri še Ščuka (“ma, danes ni bil idealen dan za Čaven…”), jaz pa se odpeljem po Mega. Ko pridem do njega, mi pove, da je Erzo pririnil do Lijaka,

Erzov let

Istok pa scuril blizu njega. Ko sva pod Lijakom, je poleg Erza še lokalec Tomo, ki mu je tudi uspelo do tja.

Nabijam, da se nam mudi še na Nanos (ker je sonce še visoko), ampak ko pridemo gor, počakamo samo še na sončni zahod z rahlim vetrom po hribu dol. Na poti Erzo prerokuje glede na trenutno gospodarsko, finančno, zaposlitveno in splošno krizo v SLO dolgo bivanje Mega in Mance v Nepalu in že jemlje mere Nepalkam za Mega…

Čaven 5.dan. Zjutraj sicer spet navijam za kakšne druge variante (Golte, Goljak..), pa je spet Čaven najbolj siguren (predvsem za nabiranje minut, za prebijanje 400tke 🙂 ) saj je danes prava burja in ne bo popusta kje drugje…

In pravi Mateja, ko se peljeva proti Vrhniki: “vem kaj boš napisal danes” (glej prvi stavek…). Pobereva Manco in Erza na Železniški in basajoč se s slancima (dobava: Manca, proizvajalec: vrhniški Šiptarji), do Unca, kjer stlačimo najprej Megov rukzak, potem pa še njega v LCja in z mojim zmernim gasom do Lokavca, kjer nas ob 11.50 že čaka Samo z ostalimi (ki vsi že čakajo od 11h, ker je Samo razumel naš start kot prihod 🙂 ). Seveda smo deležni ustreznega zbadanja… Padala so naložena na streho, ker je v kombiju vsaj 13 padalcev… Samo nas samo odloži in dol po 2.rundo.

Na startu piha z leve (skoraj tako kot 2.dan) in predvsem novi na startu začnejo takoj postavljati (Dean Lozej, Franci Reven, Jože Vidmar,…). Že vpeljani raje malo počakamo, da vidimo, kaj bodo pokazale sonde. Jaz sploh želim biti kasnejši, saj sem včeraj prvi sam oral proti Lijaku.

Večina jadra pred startom in celo rahlo nabira. Tudi Erza zagrabi in ko je na ful obratih, odleti celo brez čelade! Za njim Cimerman, potem pa pride vmesna runda (Idrijci) in še 2.runda (Gluhi, Luka Slak,…) in rata res gužva.

Starta Manca, pa jaz (raje naprej, da se ne bi ponovil 2.dan) in za mano še Mateja in potem še Mega. Drajsamo levo desno pred startom, eni so že globoko spodaj, drugi vztrajamo ob spodnji etaži. Erzo je že potegnil za vogal proti Lijaku (kamor danes jaz ne nameravam) in sporoči, da je tam zadaj kar razrukano. Občasno burja ponudi kakšen sunek (da ne pozabimo, da je burja). Ko grem enkrat za rob me odpelje s 45, nazaj pa se dosti niže komaj privlečem s 13. Sicer se spet poberem, ampak do starta  več ne morem gor. Občasno smo skupaj Mateja in Manca, kje je Mega, ne vem. Ko začnem zgubljati, se odpeljem ven nad Lokavec in začnem pristajati. Vidim, da je Mateja nekaj pred (pod) mano, Manca pristaja. Erzo javi: “Čaven…1600… Erzo tukaj…”, da nam je jasno, kako in kaj. Nad tlemi postane burja bolj živahna, tako da vsi pristajamo z nekaj guncanja na travniku pod parkingom.

Zoranov let

Ko pospravimo, do LCja, zorganiziramo prevzem Erzove čelade (počakamo Sama) in v Ajdovščino na tortice (Zoran dve, večkrat poudari Manca 🙂 ) in … čakanje. Vidimo, ko priletita Erzo in Mega v večerni zarji od Čavna in potem še kar traja (“Erzo, Mega, kje sta?” Erzo: “Pred Anjo, Mega je ob meni” – Mega: “ne ob tebi, nad tabo…”), da ju naložimo pri Anji.

Erzov let

Megov let

Potem pa gasa proti domu (no, z mojim zmernim gasom) :-).

Čaven 4.dan. Zjutraj sicer navijam za kakšne druge variante (Golte, Dovška Baba, Zabreška planina,…), pa je Manca kategorična: Primorska. Tudi Mateja navija bolj za tople kraje. Erzo prespi jutranje usklajevanje, Mega je nevtralen, Lusja bi se pridružila (proti Primorski 🙂 ). In seveda je Čaven verjetno najbolj varna izbira.

Pridružim se Mateji in Luki, na poti se javi Lusja, da je na Železniški na Vrhniki (prvotno ni računala na prvi del jate…) in poberemo še njo in do Lokavca. Mega in Manca sta na končni lokaciji malo pred nami. Tu so še Cimerman in Tom Pavlič s kompanjonom. Ker Samo danes ne more peljati (ima izpit za tandem na Lijaku), ga nadomesti Jože Vidmar.

Takoj začnem postavljati, medtem ko se ostali kar razgledujejo in sončijo. Veter uplahne na minimum. Čakam(o), dokler se Erzo ne javi, da prihaja z Mirkom in nasvetom, naj se kar vržemo dol, da gremo z njimi še enkrat gor v drugi rundi. To spodbudi Lusjo, da se pripravi in starta, malo pojadra sem in tja in se odpelje na pristanek (da pride z drugim delom jate še enkrat gor). Tudi jaz imam dovolj čakanja in potegnem naprej (ampak ne z namenom, da se zapeljem dol in grem še enkrat gor 🙂 ).

Takoj po startu odpeljem na desno in nad platojem tesno ob pobočju rinem v smeri Lijaka. V začetku kar lepo drži in občasno malo piskne za gor, od Kuclja naprej pa gre samo še dol. Držim se sicer tesno ob pobočju (skoraj drajsam po skalah in po vrhovih smrek), ampak pravega efekta ni in lezem dol. Pod vrhom Čavna (nad Podkucljem) sem tako blizu tal (670, tla na 620), da me resno skrbi, ali pridem čez gmajno pred mano, pa nekako zvozim. Najprej še zavijem v desno pod Zmajarsko, pa se dokončno predam in levo pod cerkvico na Vitovskem hribu (598m) odpeljem čez Vitovlje, dokler bo šlo. Pa kar gre… čez Šempas skoraj do Ozeljana, kjer pristanem.

Zoranov let

Pokličem Mareta, ki je na Lijaku v svoji kombinaciji, pa mi ne more pomagati. Naši so v zraku ali nedosegljivi, tako da pospravim in se peš odpravim (pokliče Mateja, da je na tleh pri Lokavcu) do Ozeljana in na glavni cesti le dobim kratek štop do Lijaka. Tu je množica padalcev, ki so bolj ali manj curili (nobenega ni nad grebenom), pozdravim Mareta, tipam za prevozom do Ajdovščine, doživim obešanje padalca na električno napeljavo (grozen blisk, padalec obvisi, kar nekaj jih steče na pomoč, saj začne celo malo goreti obešen na žice, z vlečenjem potrgajo žice in ga spravijo na tla, potem pa je tu že rešilec in gasilci in policija,…). Dočakam Erza

Erzov let

in nekaj kasneje še Mega (in Luka Slaka).

Megov let

Ostali naši iz prvega in drugega dela jate so pristali bolj ali manj pri Lokavcu

Lukov let

Mirkov let

in se prestavijo do Anje.

Tudi Emil in Redstar sta prišla …

Emilov let

Končno se vsi dobimo v piceriji v Vipavi na zaključnih picah :-).

Spet približno enako. In spet Čaven. Čim prej.

In ob 12h na Vrhniki z Erzom k Mirku (tako izvisi Mateja, ki bi lahko startala iz LJU ob 12.30 ?), na Uncu se stlači še Mega in do Lokavca.

Tu se zbirajo ostali: Cimerman ima dopust od Desusa, pride še Istok, župnik, Valič starejši, … in kombi je poln. Gasa gor, kjer je že odložil svoje nemške kliente Igy (glej slikce)  (naenkrat mu je postal štart zanimiv, čeprav je bil danes prvič gor…) in ga srečamo na njegovi poti dol.

Na startu večinoma piha V, torej pravokotno na rob, sploh ne tako z leve, kot včeraj. Prvi postavi Mirko, jaz sicer poševno po pobočju, ampak vsaj na travcah, ne pa na koreninah in kamnih, kot včeraj. Mirko lepo odleti naprej, jaz kakšno minuto za njim (tudi naprej) brez najmanjšega problema (takoj sem boljše volje 🙂 ). Mirko sicer malo vijuga, vendar brezpogojno curi.

Mirkov let

Jaz zavijem takoj na desno okoli roba in na Mali gori celo dvakrat zavrtim in rahlo naberem. Potem pa naprej ob pobočju. Curim nezadržno. Ko sem na 750 m pod Kucljem (drevesa so že nevarno blizu), obrnem ven v smeri jezera (pred njim so Črniče), pa kar drži, jasno pa mi je, da do jezera ne pridem in obrnem bolj levo in speljem čez avtocesto na travnik pri Selu.

Zoranov let

Vidim Erza in Mega, kako precej višje kot jaz pod Kucljem drsita ob pobočju v smeri Lijaka. Skoordiniram se z Mirkom, ki pride v do mene ravno, ko pospravim. Še do Lijaka, kjer se po daljšem nakladanju in opazovanju lepe lokalne okolice (tudi Kanteta smo pozdravili) naložita še Mega in Erzo.

Erzov let

Megov zmagovalni let

In gasa domov.