Ko zjutraj gledam Aladin, se mi zdi, da je treba kar na Primorsko. Kovk pravi lep J 4/6 in narašča počasi. Mateja je tudi enakih misli. Ko se slišiva še z Erzom, smo zmenjeni. Za ob 13h. Prijavi se še Mare, ki se javi za voznika.

Ob 12.30 se dobimo v BTCju in gasa na Vrhniko. Tu malo počakamo Erza, da konča prehranjevanje (samo 7.30 min zamude…) in naprej čez Podkraj na Kovk. Mare polaga, da Mateji kar slabo rata in že smo na startu-startu. Tu še en kombi Idrijcev in še dobro, da nismo verjeli Miciki, ki je javljala da piha S in predčasno obrnili. Čeprav je na startu res čudno in obrača sem in tja in prisotni dvigujejo in podirajo padala kot za stavo. Takšnega vetra tu še nikoli nisem imel.

Postavimo in Erzo odleti prav na levo proti V, od koder v občasno pihne močneje. Tudi ostali ga posnemamo in v zraku sem kot tretji (za Bogatajem Damjanom). Malo me požre in ko obrnem desno, sem že precej pod startom. Erzo je pri Podrti lepo nabral, Bogataj tudi nabira (oba bolj zunaj). Ker piha V kar močno, se tudi jaz držim bolj stran od pobočja in do Podrte pridem že malo nad šodri. Enkrat sicer obrnem, v upanju, da mi bo zagrabilo, pa sfalim in potem samo še curim. Dimi po dolini kažejo celo, da piha od Cola dol (SV). Proti vetru gre samo 15, upam, da se bo le zgodil čudež in bom kaj nabral, pa samo scurim k Anji.

Zoranova curaža

Erzo se s 1300 odpelje v Čaven in scuri pri Ajdovščini.

Erzov let

Čez nekaj časa gredo v zrak še Mateja in preostala Idrijai. Tudi Bogataj kmalu pristane ob meni. Mateja in ostali pa kar jadrajo in jadrajo (z vetrom ful hitro vzolž pobočja, nazaj komaj lezejo). Mare se matra na startu in mu ne rata in ne rata. Pristanejo še Mateja in oba Idrijca.

Mare pa se dokončno preda, ko veter začne pihati po startu dol (S). Kmalu (?) smo kompletni pri Anji na zaključnem piru, radlerju, kavi in pici 4-siri. Potem pa LJU :-).

Danes je malo bolj mrčasto kot včeraj in tudi meglice se malo teže dvignejo. Na Primorskem spet burja več kot 20. Ko se slišiva z Erzom, je kar Krvavec skoraj edina izbira (pa še Malina ga kuri 🙂 ). Malo poskušava za zraven še skoordinirati Lusjo in Mega, pa se ne izide.

Dobiva se na Britofu in gasa pod Ambrota. Na pristanku nobenega, zato podaljšava do gondole. Investirava vsak po 11€ (jaz zadnjič dal 13+2 kavcije 🙁 ) in se že peljeva gor.

Na vrhu naju pričaka Malina v pričakovanju idealnega vetra (sam še malo…), mimo pa prismuča tudi Lucija in nam vošči dobro letenje. Mimo prilaufa še Šubic, ki samo pozdravi in oddirja naprej na Zvoh, ker tam pa bo…Malina dviguje padalo po smučišču proti Z in groundhandla (groundhandling – majka jadralnega padalstva…), oziroma bolje: tophandla  🙂 (saj smo na vrhu Krvavca konec koncev…). Jaz ga nekajkrat postavim v zidek in rahlo dvignem in potem čakamo. Pa še kar čakamo, vetra pa nič več (Z noče nič pojačati kljub obljubi). Ker onadva res mislita še čakati na tisti tapravi veter, imam dovolj in dvignem in se odpravim dol po položnem pobočju in med ograjo in topom speljem in sem v zraku. Hočem malo zaviti, pa je desna komanda trda kot kamen. Pogledam gor in vidim lepo zavozlano komando z zadnjo linijo. Malo poskušam potrzati, da bi razvozlal, pa nič. Stvar me naredi nervoznega, saj smer sicer lovim z levo komando, zdi pa se mi, kot da je padalo napol zabremzano. Javim Erzu po postaji in se odpeljem direkt čez Ambroža in Grajca na pristanek (kar pa traja 20min…). Na srečo je v zraku mirno, le dvakrat me sapa malo neobičajno močno zaniha.

Zoranov zavozlani let

Ko začnem malo slabe volje pospravljati, Erzo in Malina še vedno čakata.

Pa se naenkrat z avtom pripodi Luka Slakov in me po prvem informiranju o situaciji začne hecat, naj grem še enkrat gor. Najprej niti pod razno, potem pa si naenkrat premislim in že ekspresno pospraviva in pod gondolo. Zdaj nič ne investiram (na Lukovo pobudo 🙂 ) ampak se zapodiva na gondolo in sva že na poti gor. V zadnji tretjini fure opazujeva Erza in Malinca, ki se ravno furata nad najino kabino (Malina izvaja akrobacije, Erzo proti Grajcu in na pristanek.

Erzov let

Na šestsedi greva do mojstra, ki nama samo pomaha in sva že na zajli v zahajajočem soncu proti vrhu Krvavca… Na vrhu sedaj ta Z kar konkretno piha. Postaviva na smučišču, pa plahti komaj obvladujeva. Mimo se pripelje Lucija, malo pomaga pridržati, potem pa se odločim in oddrajsam niže do ograje in pod njo do nesteptanega snega, kjer je vseeno malo manj vetra, pa še lepše lahko stojiš.

Padalo lepo raztegnem v zidek in hrbtno potegnem in ga uspem stabilizirati in sem že v luftu. Vidim, da je tudi Luka šel štartat niže po smučišču, tako kot jaz, potem pa se posvetim letenju. Drži dosti bolje kot prej, vendar nabrati ne morem nič. Zato se počasi odpeljem v večerni romantiki  (glej slike:   plus.google.com   ) proti Grajcu in z velikim zavojem do Strmola odpeljem do pristanka, kjer pristanem v mraz in hlad večernega mraka.

Zoranov 2.let

Luka pristane kakšno minutko za mano.

Slakov let

V mrazu pospraviva in že v temi prepričam mimovozečo domačinko, da me potegne pod gondolo po avto. Super, da me je Luka shecal še za drugo rundo 🙂