Danes pa moram iti letet. Je že predolgo brez. Dež dopoldne počasi ponehuje. Burja (na Kovku 15/22 SV). Kamere nikjer ne pokažejo nič lepega. Mogoče bi pa bil Zavrh. Erzo pove, da gre tudi danes na kajak (z Gito) in ga nočem preveč dražiti z letenjem. Mega je v službeni gužvi in ni za prevelike akcije.

Pa se sam odpeljem proti Vrhniki. Ko že zavijem proti Borovnici, se spomnim, da bi mogoče Mirka zanimalo. Končuje službo in bo počakal na Vrhniki, da ga seznanim s situacijo. Po okleščeno-pospravljajoči cesti do Borovnice, kjer je veter znosen (na Krimu sunki do 10), vendar je baza na sredini pobočja.

Krajše opazovanje pove, da bo pobočje zalito s smetano tako tudi ostalo. Nazaj proti Vrhniki in usklajevanje z Mirkom. Greva pogledati na Koreno J ali S, nekaj bo že.

V Horjulu (športna dvorana), kjer  se dobiva, piha V. Stlačim robo in sebe k njemu in gor. Na sredi poti se Mirko spomni, da bi na ta V bil pa en grič proti Samotorci. Pa sva si enotna, da najprej pogledava tja. Mimo štarta Samotorca in na naslednjem ovinku na sedelčku zaparkirava. Levo zgoraj je Kožljek (788m), vse okoli blatno in turobno. Piha OK, na trenutke močni sunki.

Vzameva robo in 15 min. pešaka na vrh hriba. Start lep (malo snega in plundre, spolzko u sto mater), piha idealno gor. Brez pomišljanja sem za. Mirko mi pomaga postaviti coto v plundri, potegnem, padalo na mestu gor, stopim v zrak in dvakrat zavijem sem in tja in pristanem v blatu travnika pri kmetiji spodaj.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravljam, še Mirko naredi enako in pristane malo prej (raje ne gre čez kabel, ki teče preko travnika, čeprav ima dovolj višine).

Mirkov let

Mirkov let

Ful zadovoljna 🙂 . Ostanem kar v tangicah in na sedelce do avta. Spodaj na startu Samotorca trakec pokaže konkreten veter od zadaj. Nazaj v avto. Mirko se spomni še enega potencialnega starta pri bližnji kmetiji, ki naj bi bil podobne usmeritve kot Koreno S. Takoj odpelje do dotične kmetije.

Vzamem coto (Mirko pravi, da on ne…) in pešaka 5 min. do starta. Piha idealno, konec travnika so sicer okleščena drevesa in štrlijo v luft turški koli, ampak zdi se mi več kot sprejemljivo. Problem je, kje pristati. Do pristanka s Korena S proti Brišam je predaleč, pa še na startu sva vsaj 50m nižje. Spodaj sama gmajna. Sprašujem, ali so v dolini kakšni travniki. Mirko potrjuje, vendar so baje majhni in on raje ne bi tam pristajal (ko bi jaz vsaj imel s seboj tablico !!!)… Predlaga, da greva poiskat dol pristanke, saj imava dovolj časa. Nazaj do kmetije in avta in tu Mirkov znanec pove, da cesta direkt dol še ni prevozna. Naokoli je predaleč, zato odstopim.

Zapeljeva še do Korena, kjer piha v hrbet na J startu, S pa naju niti ne zanima, saj je že znan problem s prevelikimi obvozi. Pri športni dvorani se posloviva. Letela sva 🙂 .

Komentar leta: Mislim da je let nov nov ni glih da ga nebi mogu prehvalt ima pa posebno vrednost ker ga posvečam hčerki Tini ki je danes napolnila eno leto!
Komentarji (4)
  • 1.Zoran Gaborovič : Čestitke Mirko… Jeeeee !!!!! To pa nisi nič omenjal 🙂 [20.02.2014 19:59]
  • 2.Zoran Gaborovič : po mojem je novnovnov, razen če je Erzo tu želetel 10.13.1934 [20.02.2014 20:04]
  • 3.Zoran Gaborovič : popravek …Klemen Plestenjak odletel 3.10.2010 [20.02.2014 20:07]
  • 4.Zoran Gaborovič : In to v dolino 🙂 !!! [20.02.2014 20:11]
  • Andrej Erznožnik : lep nožiček v mojem hrbtu…. [20.02.2014 20:19]

Tudi danes je vreme za nikamor. Sicer je to že četrti dan brez letenja in potreba je že huda. Manca tudi tako čuti in predlaga popoldanski ogled Ane. Erzo okleva med tretjo ponovitvijo raziskovanja Planinskega polja s kajakom (kar je izjemen dogodek, s padalom pa lahko letimo “vsak” dan) in padalom. Moje misli gredo tudi na Vipavsko (najdem “suhe” ceste), pa je splošna vremenska situacija vseeno preslaba, da bi tvegali odhod tja.

Z Manco sva že skoraj za Ano, pa Erzo pove, da na Vrhniki že dežuje in nesigurnost letenja prevaga: Manca se odjavi iz jate, jaz pa grem z Erzom na kajakarjenje.

Na Železniški k Erzu in na Unc k Megu po Erzovo pozabljeno robo. Potem nazaj na Laze, kjer ima Erzo zaparkirana 2 kajaka pri kmetu, ki mu že skoraj zaliva hišo. Okoli policija, gasilci,… pred hišo se gradi nasip.

Toplo oblečena se spraviva v kajaka (Erzo mi da osnovna navodila in me pomaga spraviti s kajakom v plovno stanje). Stran od hrupa na jezero, kjer v začetku zaradi močnejšega vetra kar valovi. Erzo me spodbuja, tako da se začetna nelagodnost ob lovljenju ravnotežja počasi zgubi. Ko se iz napetega sedenja še sproščeno naslonim nazaj, postane veslanje in drsenje po gladini res uživaško…

Občasno plujeva med štrclji dreves ki jih je uničil požled. Erzo vmes filma in slika z GoPro, da bo avantura ostala za večnost 🙂 ….

Cilj je drugi konec Planinskega polja pri gradu Hasberg. Čez približno uro sva tam in srečava Erzove kompanjone iz jamarske sfere. Malo poklepetamo in spijemo pir, jaz pa ves vesel postanka, saj roke že kar čutim. Po postanku se usmeriva povprek proti Planini, kjer so hiše ob spodnji (stari) cesti že do polovice oken v vodi. Erzo bi šel pogledat prav v kot (Malni, Ravbarjev stolp) in se usmeri tja, jaz pa se zavem, da bo treba veslati še vso pot nazaj v Laze in se usmerim kar proti balam (naš parking za letenje z Grmade), ki so ravno še iz vode. Ob tem bregu do britofa, potem pa nazaj na “odprto morje” in proti Jakovici. Tam spet opazujem hiše, ki so že zalite in potem nazaj do izhodišča.

Ko se spravim iz vode in odvlečem kajak do skednja, pokepetam malo z domačini. V avtu se preoblečem v suho in že pride tudi Erzo s podaljšanega obhoda. Pospraviva še njegovo robo in se za zaključek povabiva k Megu na čaj in okusen kos orehove potice (Pečjakove, ne Megove 🙂 ). Hočemo pogledati še pravkar narejene posnetke, pa Erzo ugotovi, da v kamri ni bilo spominske kartice… Nepozabno doživetje 🙂 !

Erzo in Zoran do Hasberga

Erzo in Zoran do Hasberga

140219 Erzo kajak

Z Erzom se dopoldne slišiva, vendar glede na vremenske pogoje po vsej SLO ni prevelike volje za letenje.

Ker na koncu nobeden od jate ne najde primerne letalne lokacije, Erzo že drugi dan zapored izbere kajak in raziskovanje Planinskega polja-jezera, danes skupaj z Megom

Erzo in Mega okoli Jakovice

Erzo in Mega okoli Jakovice

140218 Erzo kajak

Danes je napovedan močan in še naraščajoči JZ, zato moramo zgodaj v akcijo (je čas prestavljal nazaj Erzo že včeraj).

Poberem Matejo, Luka in priključenega Saša Slabajne in ob 9h na Železniški. Tu Erzo, Manca in Uki in Mirko v enoprostorcu. Čez Logatec, kjer naložimo še Mega in od zadaj na Kovk. Na start se ne moremo prebiti z avti zaradi podrtega vejevja po kolovozu.

Na startu lepo piha, za enkrat še kolikor toliko sončno. Na startu se že pripravlja Franci Reven s kolegom. Hitro postavimo in v zrak.

Jaz v drugem poskusu hrbtno za Erzom, Ukijem in Revnom. Takoj ob grebenu na desno in lepo dvigne nad greben. In počasi vedno više v krasnem laminarnem vetru. Samo peljem se za Erzom in Ukijem. Okoli 1100 naberem in mimo Hublja, kjer začne spuščati. Preveč daleč nočem (da ne bi preveč izgubil) in nazaj. Vsi se danes samo peljemo, ne da bi skoraj bilo treba kaj delati. Nad startom sem spet do 1050, veter je pojačal, tako da še lepše drži in dviguje in še enkrat preko Hublja. Manca gre daleč proti Predmeji, pa se ji udre in ob vračanju mora pristati na nekem minimalcu v dolini pod Otlico. Mega in Luka poskušata okoli ovinka v Čaven, pa jima ne znese in pristaneta v Lokavcu.

Lukov poskus v Čaven

Lukov poskus v Čaven

Še enkrat nad start in sedaj malo nižje proti Hublju in nazaj nad start. Nebo se je že čisto zaprlo in proti Nanosu je že grdo črno. Uki toplanda, poskuša tudi Mateja, pa postane preveč močno. Uspe pa Sašu, tako da sta oba avta rešena.

Sašev let

Sašev let

Erzo, Mirko in jaz se odpeljemo proti Vipavi, pa si Mirko premisli in odpelje proti Anji.

Mirkov let

Mirkov let

Erzo cca 100m nad Plazom, jaz kakšnih 20m pod mimo Vipave (ves čas preskoka sem na gasu, tako da mi leva noga kar otrpne). Pod Gradiško turo odvijem ven preko avtoceste in pristanem po debeli uri in pol pred streliščem na odcepu v Podrago.

Zoranov let

Zoranov let

Začne rahlo deževati, zato Erzo (ki je še lepo visoko) obrne nazaj proti Anji in jo preleti ter pristane daleč proti Ajdovščini.

Erzov let

Erzov let

Komentar leta: Zgodba za vse včeraj odsotne: seveda je bilo hudo in je še, zato postavimo plan za letet danes v slabih vetrovnih razmerah (tako se po novem reče in je moderno, aladin je adijo). Prvi dogovor Vrhnika ob 10h, raje postavimo na 9. Ravno prav, tako eni naleteni pristanejo pred 12h, kasneje gre veter na štartu (čez) 10, v Nanosu se najprej pojavi dež, kasneje pa pada čez in čez.

Koordiniramo se po postajah zaradi prevozov, pa dobim direkten štop do Anje, kjer že čakata Mateja in Mirko. Uki pobira na lokaciji Lokavec-Ajdovščina. Dež že kar resno pada. Sašo pripelje še LCja in smo  vsi zbrani pri Anji (še Cimerman in prej Samo Božič).

Malo modrujemo in začnemo razmišljati kam naprej (jaz po tablici iščem, kje še ni dežja, Erzo pa priganja). Super smo leteli vsi !!! 🙂 .

Proti morju kaže, da je lepše in brez dežja, o vetru pa le ugibamo. Erzo predlaga Brestovico, pa smo zmenjeni. Cimerman se nam pridruži s svojim avtom in cika caka proti Brestovici (LC čez Branik,  enoprostorc od zadaj). Vreme je vedno lepše (ni več črnine iz Vipavske), nobenega dežja.

Na mrtvi pumpi stisnemo še Cimermana v LC in gor na start, od koder nas že kibicirajo po postaji enoprostorčani.

Najprej na start brez opreme. Piha nič, ali rahlo gor in z Lukom greva takoj nazaj po opremo. Ko sva nazaj, odlaufa po robo še Erzo. Vsi imamo lahke sedeže (jaz seveda coto). Ostali pomagajo pripraviti padala in prvi odleti Luka (še preden se vrne Erzo), zavjuga in pristane pri mrtvi pumpi.

Lukova Brestovica

Lukova Brestovica

Potem jaz. Zapeljem v desno in ob pobočju dokler gre, potem pa ven in pristanem na travniku nekaj pred cesto.

Zoranova Brestovica

Zoranova Brestovica

Erzo je že v luftu in tudi desno in pristane na uradnem pristajalnem travniku.

Erzova Brestovica

Erzova Brestovica

Pospravimo in peš do pumpe in že sta tu oba avta z preostalimi.

Še vedno je zgodnja ura, zato bi z Erzom šla še nekam (ostali niso tako navdušeni). Malo pojamram o Trstelju Jug in že Erzo velikodušno prevzame vodstvo. Cikacaka čez Kras in malo pod vrhom Trstelja zaparkiramo. Sedaj vzamejo robo skoraj vsi in skozi borovje in osmojena debla povprek čez pobočje. Malo smo prenizko in iščemo start. Mega ga hitro najde in ko se vsi zberemo, je jasno, da start sploh ni idealen.

Z Lukom se začneva pripravljati, ostali zmajujejo z glavami. Še trakce postavimo in je skoraj jasno, da ne bo nič, saj piha popolnoma z desne strani ali občasno celo dol. Malo še čakamo, potem pa nazaj do avtov in gasa proti LJU (predvsem naša LC ekipa, saj je Sašo že v hudi časovni stiski…). S

uper dan, velika jata in super smo se imeli 🙂 .