by ·Komentarji so izklopljeni za 140213 Lijak P1141 16:01:10

Danes pa sama žalost… Dan kot iz filma, šajba po vsej SLO. Burjica. Lijak bo zakon! Erzo še vedno ne. Kliče Habibi, če bi se kaj združili, pa povem, da smo zmenjeni dovolj zgodaj – ob 12h. On bi še prej…

Mateja ob 11.30 (super zgodaj) v BTC. Preložim robo k njej. Gasa na Unc. Mega. Pod Lijakom ob 13.30 še sonček, vendar se nad startom dela črn pokrov.

V luftu kar nekaj padal, ki so startali že pred uro ali več ali ravnokar. Razsuti v višavah pod krasnimi bazicami po vsej Vipavski dolini (Ščuka, Gorazd, Habibi, Luka Slak, Čretnik,…). Na poti gor s Samom že prve kaplje na šipah.

Na startu 35 padalcev + 1 zmaj (Klemenčič), ki čakajo, ker je popolnoma zaprlo. Rahlo kaplja, veter usiha. Modrujemo. Čakamo. Začne pihati dol  in močneje deževati. Zunaj sonce in modrina vse do morja in proti Vremščici krasne bazice… Čakamo. Vmes Valiča startata z morilsko vratolomnima startoma z vetrom v hrbet in ostaneta živa – in scurita. Čakamo. Ves čas gledamo one zunaj, ki kruzajo sem in tja in tja in tja in še bolj tja… Neha padati. Rahlo pihne gor. Ena skupina odide s Samom (ki je prišel reševat situacijo 🙂 ) v dolino. Z Megom sva si edina, da je treba izkoristiti luknjo, da se vsaj vržemo dol.

Postavim (hvala Mega), Mateja raje ne bi. Mega bo. Začne spet rahlo kapljati. Potegnem in se odpeljem ven in me splakne dol. Peljem naravnost ven, kjer je sonce, zadaj neprodirna črnina. Ko pridem ven na sonce, ne kaplja več. Zaokrožim in pristanem.

Zoranov let

Zoranov let

Malo za mano pristane Mateja. Jupi !!. Mega pa ne pristane, ker je startal med zadnjimi (potem, ko je naju spedenal) in je spet začelo delati. ..Še skoraj pol ure ga z Matejo čakava in poslušava zmagoslavje udeležencev 1.serije (in tistih, ki so pristali po Krasu, pri Lipici,…) in žalostinke 2. in 3.serije (udeleženci 4.serije so še v luftu).

Ko pristane še Mega, prevzamemo še Ščukov (MMov) avto in mu ga dostavimo na Razdrto, kamor njega dostavi Gorazd…

Edina točka s slabim vremenom v SLO ob nepravem času, kjer se ni dalo narediti nič…

by ·Komentarji so izklopljeni za 140213 Lijak P1140 16:39:52

Danes končno sonček. Manca prijavljena za ob 12.30 (njen Modus začasno umrl 🙂 ), Erzo še vedno bolan in leži. Mega pripravljen na start (od doma 🙂 ).

Poberem Manco pred Manca Studio in do Unca in naprej. Jutranji sonček je že od Ljubljane naprej izginil za vedno bolj gostimi oblaki. JZ veter narašča skladno z napovedjo. Kovk že javlja 8,5/11, nekaj jih je zbežalo z Lijaka (Istok & Co na Brestovico, Valiča in Suša na Vremščico), Ščuka javlja, da je na Brkinih zelo močno.

Pod Vremščico, pa nas tu Suša ustavi, ker je gori premočno (tudi za Valiče…). Pod Lijakom nabija J in 5 ali 6 padalcev visi visoko  gori med Lijakom in dolino. Malo nakladamo s Kantetom, potem pa gor.

Za en Iggyjev kombi padalcev čaka na startu s spakiranimi padali, ker nabija veter, kot ga tu še nisem doživel (Iggy sicer nameri samo med 8-10 ??). Ker nimamo kam drugam, bomo počakali na boljše čase. Čakanje izkoristim za sušenje cote (ki je hitro suha v tem vetru). Medtem pride Pijakovski z reklamnim Ozone Zero speedglyderjem in Kantetom, ki ga je prepričal za testiranje. Kante res postavi (svoj težek zaprti zic) in se vpne in dvigne 17m2 in ga izstreli navzgor (bravo za pogum !!). Malo za njim še Tomaž iz Gorice z novim 777 speedglyderjem s podobnimi efekti. Ostali (razen dveh) poberejo robo in se z Iggyjem odpeljejo dol.

Mi pa še čakamo. Zadeva se začne umirjati. Postavita in po malo taktiziranja odletita preostala padalca. Potem pa se še midva z Manco odločiva in greva po robo (najprej razmišljam o Nuptseju, pa se je toliko umirilo, da na koncu kar I.klasso vzamem).

Postaviva na dnu starta z Megovo pomočjo, potem jaz še kompliciram s strganimo elastiko za kokon, medtem pa Manca odleti. Mega mi pomaga rešiti problem in potegnem hrbtno in stopim v zrak. V začetku kar lifta in grem naravnost ven, dokler ne začne spuščati. Obrnem nazaj in ko sem bliže V robu, spet lepo dviguje. Manca medtem pristane. Više ko gre, močnejši je J. Še malo sem in tja, potem pa daleč ven in počasi dol na pristanek, kjer pristanem po 40 min.

Zoranov let

Zoranov let

Leteli smo 🙂 , čeprav v začetku ni kazalo tako…

by ·Komentarji so izklopljeni za 140212 Gozd P1139 15:35:40

Zjutraj še slabo, pa se čez dopoldne popravlja. Burja. Erzo preventivno pokliče, da se ga spet loteva bolezen in da ni za nikamor. Tako šele konec dopoldneva opazim, da celo sonček posije. Na Gorenjskem lepše kot drugje, celo kakšen košček modrine. Na Krvavcu in Kriški SZ. Gozd pa J. Pa se kar odločim za Gozd.

Ob odhodu pokličem Damjana, pa nima časa.

Na pristanku, sploh pa zgoraj, več snega kot sem pričakoval. Na startu ni preveč zgaženo. Brezveterje.

V tangice, postavim coto po snegu (in hitro malo popivna) in preverim vse štrikce (nobenega vozla 🙂 ). Potegnem in zatacam v sneg in moram kar vleči, ker gre počasi gor in vleče v desno. Popravljam v levo in ko drži, odletim. Vidim, da je desna komanda zategnjena, čeprav jo čisto popustim. Kolikor gledam, nobenega vozla ne vidim, vendar mora biti nekje… Smer ves čas popravljam z levo komando, saj kar močno vleče v desno. Drži nič, bolj zunaj je občuten dolinc iz LJU. Malo zavjugam in pristanem v čmokastem snegu na uradnem pristanku.

Zoranov let

Zoranov let

Mlada družinica, ki ravno končuje sankanje me odpelje na Gozd po LCja. Letel sem :-).

by ·Komentarji so izklopljeni za 140210 Vinska gora P1138 16:24:04

Danes pa nisem našel nič (povsod dežuje ali pošteno piha JZ). Z Manco se večkrat slišiva, ker bi ona danes na vsak način nekam šla. Jaz tudi. Erzo nima nobene potrebe, volje in ideje (“je pač tak dan, da ni za nikamor…”). In se predam.

Pa pokliče Manca malo pred 14, da bi pa šla na Prebold dvigat padalo, če nič drugega. Paralelno pogledava kamere. V Savinjski je celo nekaj kapljic sončka (na eni kameri 🙂 ). Sploh ne razmišljam več in zbezljam iz službe direkt do Manca studio in jo naložim v LCja in gasa proti Štajerski. Šele potem začneva razmišljati v rahlem dežju, ki naju spremlja iz LJU. Po analizi podatkov iz HTCja je jasno, da je JZ v višinah vse bolj močen, pa tudi, da je Prebold vprašljiv (Manca je bila prepričana, da je obrnjen bolj na J).

Ko prideva na šolski teren, poskušava najprej kar gor na start, pa naju ustavijo podrta debla čez cesto. Na pristanku piha ravno prav močno – le da piha dol namesto gor 🙁 . Predlagam Vinsko goro (Manca še ni bila).

Na AC in izvoz Velenje in cikacaka do Vinske gore. Zapeljeva mimo čmokastega pristanka in gasa gor (70% verjetnost, da greva prav…). En ovinek se mi zdi pravi za na start, in ko zapeljeva še malo naprej, je jasno na bo res. Nazaj. Zaparkirava. Jaz se preoblečem iz civilke in vzamem robo, Manca hoče najprej videti.

5 min dol do travnika, ki je skoraj kopen (in tudi kar blaten in moker). Piha rahlo dol (?!). Šoštanj kaže šibek JZ veter (kje je tisto nažiganje v višavah, npr 8/10 na Maliču ?), nič sumljivega. Takoj me zagrabi poželenje (čeprav ta start že imam – no, letos še ne 🙂 ), Manco pa sploh ne (ne bi vlačila sedež in novo padalo po tem čmoku tu in doli…). Pa sva zmenjena. Razvleče mi mokro coto, medtem ko se vdenem v tangice in sem pripravljen.

Malo čakava, da za trenutek poneha pihanje dol in zalaufam in gre padalo počasi gor, pa kar še laufam in zagrabi. Samo odpeljem se ven in scurim na pristanek po 4 min. (po tem pobočju se hladen zrak zliva dol, doli pa skoraj nič…).

Zoranov let

Zoranov let

Med pospravljanjem je Manca že ob meni.

Začne rahlo deževati, ko se peljeva proti Trojanam, kjer zaključiva avanturo na cukru 🙂 .

by ·Komentarji so izklopljeni za 140209 Straški hrib P1137 13:54:36

Danes je poleg močnega JZ napovedan še dež po vsej SLO. Seveda začnem iskati, kje bi bila kakšna luknja. Najdem sonce na Dolenjskem. Tam od NM naprej. Tudi veter ni preveč močan – v nižinah (na Lisci 6/10 JZ).

Začnem lobirati: Erzo gre na kajak in ga ne zanima. Manca po več poskusih in argumentih ne gre. Mega ima delo okoli hiše (in ima orkanski veter), Mateja in Luka bosta danes malo hodila. Tam okoli NM je Straški hrib, ki bi približno ustrezal…

Sam se v dežju odpeljem iz LJU, ko se slišiva z Matejo, ki bi vseeno raje hodila kje, kjer ni dežja. Seznanim jo s situacijo in napove njun morebitni prihod v novomeške predele. Po Ivančni neha deževati, pred NM so že sončne luknje, na Gorjancih in proti Krškemu ed oblaki sije sonček. Skozi NM mimo Straže in začnem iskati pot na start. V drugem poskusu vdenem pravo cesto gor in pravočasno odvijem na kolovoz (na vsakem ovinku so lepe oznake za start), ki je še za LCja grd. Splazim se čez nekaj polomljenih vej, blato se zravna in sem na startu.

Oblaki so pokrili sonce, veter tuli skozi gole krošnje in analogni lokalni merilec vetra kaže 4-6 s sunki do 12 (tam je konec skale 🙂 ) popolnoma z desne. Počasi začne še kapljati. V takem se lahko samo čimprej poslovim. Malo še tavam po prekrasnem startu, ko Mateja javi, da prihajata proti NM. Dež pada vedno močneje. Kljub moji info, Mateja pravi, da prideta pod hrib. Ko prideta, je glavnina plohe mimo. Mateji se zdi, da ponehuje in bo za hodit in odločim se, da ju počakam, da prideta peš gor. Na tablici iščem okoliške starte (najbližja je Plešivica, pa Pogorelec proti Dolenjskim toplicam, pa…).

Ko mine že nekaj časa, grem iz avta in vidim, da nič več ne dežuje in piha po po startu gor – idealno. Še malo počakam, potem pa bi kar začel postavljati (ustavljajo me le spomini na prejšnje rohnenje vetra 🙂 ). Ko sem že nervozen, pokličem in Mateja in Luka tisti moment stopita na start. Njima se seveda zdi idealno (ne vesta, kako je bilo prej).

photo 12

 

photo 11

Tudi Luka mika leteti, vendar ni vzel robe s seboj, saj sta vendar šla malo hoditi 🙂 .  Kombiniramo z mojo opremo (ponujam Nuptseja, da ne bi zmočil in posral Rooka, problem je veliki sedež, ki bo tudi ves posran … Na koncu se odločimo, da sam odletim s cota klasse in če bo OK, še enkrat gor za Luka.

photo 13

Postavita mi padalo, potegnem v idealen veter (2-4) in sem v zraku.

photo 14photo 15

Desno ob pobočju lepo drži, malo tudi dviguje. Na robu pridem v močan JZ, ki me fajn zruka in zaustavi. Obrnem nazaj, pa dobim močan klofer z desne, ki mi zapre dobro tretjino cote. S pokom se padalo odpre (to slišita še Mateja in Luka na startu…), padalo se postavi, jaz pa kar lepo potonem. Sedaj gre bolj ali manj dol. Grem bolj ven nad dolino, tu še nekajkrat zapiska in rukne. Izberem si pristanek in niže kot sem, bolj močne sunke občutim. Skoraj po liftu dol se spustim na blaten travnik ob Krki, ki že krepko prestopa bregove… Novnov 🙂 .

Zoranov let

Zoranov let

Ko zložim, sta že pri meni. Luka je sicer malo vljuden, da ni treba, pa to, vendar hitro vržemo robo not in še enkrat gor. Na startu nula ali občasno rahlo dol. Zdaj se Luka pripravlja in midva z Matejo postaviva coto, ki je na mokrem pobočju že rahlo napita, pa še kapljati začne vedno močneje. Luka trikrat poskusi, pa je premalo odločen za coto, ki je vedno bolj mokra. Na koncu v dežju odstopi in hitro zbašemo vse v LCja.