Ker moram biti danes ob 17h v LJU, začnem že zgodaj priganjati. Nihče ne more prej, tako da sam odpeljem mimo Vrhnike nekaj čez 12h. Na Kovk (tam je zmeren JZ 5/7,5), ali pa na Vremščico. Nad mano je kar močan razvoj. Odločim se za Vremščico. Kličem Gorazda, ki me ustavi, saj je na delu pod Vremščico in dežuje.

Na Uncu odvijem na Strmco. Na startu piha skoraj idealno (5/8), z občasnimi sunki. To je kar čudno malo, saj Postojna javlja 4/7,5. Vendar obsedim v avtu, saj čez vso Postojnsko ravnino prihaja siva zavesa – ploha (najbrž tista z Vremščice 🙂 ).

Erzo se ob 13.30 združi z Manco in na Uncu z Megom in proti Vremščici, kjer je še sonce (javlja Gorazd). Pri meni je  ploha mimo in spet sonček (pa živahne baze šibajo JZ->SV na cca 1200).

Grem na start in postavim. Piha OK, občasno butne, pa ne premočno. Še enkrat porosi kar iz sončka. Potegnem in sem v zraku. Takoj me začne dvigovati in se odpeljem na Petriča, od tam pa naravnost naprej. Ves čas gre počasi gor do 1100. Zavijem na desno na Lipovec in tam me začne spuščati (naprej gre le okoli 10). Ko sem malo nad nivojem starta, obrnem in se s 50 odpeljem na start in ponovim vajo. Ponovno naravnost naprej ven in gre spet samo gor, naprej 10-15. Nekaj temnih baz je že levo proti Uncu pod mano, meni pa gre vedno hitreje gor (čeprav vozim v luknji med oblaki). Rinem proti Studenu. Ko je dviganje +4 (in sem nad 1400), naprej še vedno nikamor ne gre (9-13), zadaj pa so temne baze že pod mano –  potegnem ušesa. Najprej nič, potem pa le začnem zgubljati višino. Ko se spustim do 900, obrnem nazaj proti startu, se naslonim na Lipovec, pa gre samo še dol in pristanem po slabe pol ure na uradnem.

Zoranova Strmca

Zoranova Strmca

 

Ko začnem pospravljati, pripelje Samsa (ki me je videl “visoko gori…”) in me odpelje na start.

Malo modrujeva in opazujeva ploho Pivka->Javorniki, veter občasno pojača in Andrej se odloči, da ne bo šel v zrak…

Ko se peljem proti LJU, Manca pove, da je bilo na Vremščici pa super v vseh pogledih 🙂 …

 

Erzov let

Erzova Vremščica

Erzov komentar leta: prav lepo je bilo, dokler je trajalo. Zadaj naložene baze, ki pri PO spuščajo dež, spredaj pa sonce in baze, ko pa jih posuši – si na tleh.

Danes naj bi bilo bolje kot včeraj. Pa zjutraj dežuje, čez dan pa naj bi se na Primorskem zjasnilo.

Ob 12h se na Železniški zberemo Manca, Uki, Erzo (po nekaj prepričevanja – odloči pa dejstvo, da bi se lahko kaj dogajalo brez njegove prisotnosti 🙂 ) in jaz. Sam sem navijal za Kovk ali Vremščico, pa je Manca odločila, da se gre na Vremščico 🙂 .

Še Mega poberemo in pod črnimi in sivimi oblaki in občasnimi kapljami mimo Razdrtega (v Vipavski se že kaže nekaj sončka). Pred Vremščico še črnina, za njo se že delno jasni. Za trenutek se ustavimo na spodnjem startu (piha premalo ?!) in na zgornjega.

Ko pridemo iz zavetja na čistino, nabija J popolnoma z leve. Prvi začnem postavljati (da bom pripravljen v pravem trenutku…). Postavim lep zidek skoraj pravokotno na pobočje in ga obvladujem v močnem stranskem vetru. Manca tudi postavi in hendla padalo, potem še Uroš. Erzo in Mega pa kar posedata in modrujeta (in čakata na boljše pogoje…)

Erzo je zdražil tudi Gorazda, ki se nam kmalu pridruži na startu z Markom (Valenčičem). Takoj začne postavljati (čeprav je tudi njemu močno – ampak on je kralj Vremščice…), Marko pa sede k Megu. Takoj postavi tudi Erzo (če je Gorazdu v redu, bo pa tudi njemu…).

Goraz starta, se odpelje ven in ga splakne. V levo ne gre, odnaša ga desno ven. Ko že mislimo, da bo dokončno scuril, dobi rahlo dviganje desno od letališča. Erzo je na obratih in hoče takoj za njim, pa mu nekajkrat sesuje padalo, predno odleti. Tudi njega splakne in odnese v desno ven, gre za Gorazdom (ki še vedno vrti nizko nad tlemi) in ujame dviganje in je kmalu nad njim. Potem pa tam vrtita in Erzo pošteno nabere.

Ostali opazujemo dogajanje. Jaz že kakšno uro držim zidek 🙂 , v zrak pa me še ne vleče, ker se mi po videnem zdi, da bom samo splaknjen, tistega dviganja tam pa itak ne bi znal izkoristiti, tudi če bi prišel do tja…

Erzo je že lepo visoko in ga dviguje, ko potegne najprej mala, kmalu pa še velika ušesa in se začne spuščati. Še malo vijugata sem in tja z Gorazdom in potem s kar nekaj napora pririneta do Z dela letališča, kjer pristaneta.

140518 Erzo

Erzov let

 

 

Iz smeri Divače se približuje dež, kar spodbudi Ukija, da končno potegne in odleti. Tudi njega odplakne v desno dol in rine proti letališču, pa ga Erzo po postaji zdraži, naj poskusi kaj nabrati. Res nekaj nabere, ampak dež se približuje, zato kmalu pristane.

Marko in Mega zapreta rukzake, midva z Manco pa pospraviva, ravno, ko začne kapljati. Malo vedrimo v avtu, modrujemo, ali iti ali počakati… Mega in Marko sta optimistična in se odločimo za čakanje.

Počasi se začne boljšati. Oni trije spodaj se odločijo priti gor. Manca na sprehod. Mi trije pa spet na oglede na start. V dolini malo sončka, tu pa še vedno piha z leve in to vedno močneje.

Gremo na spodnji start oddati Marka, ker Gorazd in Marko hočeta oditi. Erzo in Uki zadovoljna (saj sta letela 🙂 ). Še enkrat na zgornji start po Manco in zadnjo kontrolo starta. Piha že diagonalno gor, v dolini že sonček, vendar piha konstantno 8-9/11,5. Odpeljemo se še na spodnji start (8/9) in adijo za danes.

Bilo pa je lepo druženje v naravi. Nekateri so celo leteli 🙂

 

Erzove pripombe:
 
1.  Gorazdu ni bilo premočno, samo bilo je preveč s  strani
2.  “sesulo” mi ga je 1x in ne nekajkrat – pa še to mi ga ni sesulo, samo v stranskem vetru kakor je bil, bi bilo bolje če bi se obrnil v levo, jaz pa se obračam desno. Ko odletim se vseeno obrnem v levo kar nisem storil že 15 let, sicer bi ga verjetno spet podrl  (ta izraz mi je boljši kot sesulo – sesuje ti ga če ti ga v zraku sklofa in ti potem mogoče prav hitro pade dol, meni je padel dol prav narahlo
3. tudi to da splakne gorazda se ne strinjam (po videnem) : ne gre mu pač gor, saj ob pobočju ni sonca – meni se zdi beseda splakne prehuda, jaz jo razumem kadar piha po hribu dol – recimo tebe in Pavliča je zadnjič ob slivnici malo splaknilo- leti pač desno, tja kjer si na robu letališča ob takem vetru lahko obeta dviganje, brez veze vztrajat z letenjem  v veter, saj je  le treba gledat pristanek
 
se opravičujem ker se vtikam v tvoje avtorsko delo, toda to me je res zmotilo – vse dobronamerno

Zjutraj se najprej na veliko dogovarjamo (Erzo, Manca, Mega, Mateja&Luka), na koncu ostaneva sama z Erzom (ker vreme ne garantira kakšnih posebnih letov, imajo ostali druge cilje 🙂 ).

Na Vrhniki se pridruži še Frenk. Najprej je cilj Lijak, pa je pri Postojni jasno, da tam ne bo jasno in odvije Erzo svoj enoprostorc (+ Frenk svoj avto) proti Pivki (tudi tu ni jasno, vendar za enkrat vsaj še ne dežuje).

Najprej na Gradišče nad Knežakom (Frenk pusti svoj avto spodaj) – piha od zadaj.

Prestavimo se na Šilentabor – sprva piha gor (SZ). Erzo že postavi, pa malo pokaplja in začne pihati z desne (S).

Gremo spet na Gradišče, kjer počasi neha kapljati in se kaže sonček. Vendar sedaj kar prbija SV. Malo čakamo, potem vzamem cota klasse robo in grem na start. Postavim in ju čakam. Njiju od nikoder (v resnici postavljata niže nad avtom).

Ko malo manj pihne, potegnem in me takoj dvigne. Naprej skoraj ne gre, zato pa lepo lifta. Malo je jojo in zelo počasi lezem naprej. Da bi kaj zaobrnil, v tem vetru nimam jajc. Potem spusti, pa spet dvigne in le prilezem čez cesto, kjer pa začne močno spuščati. Pristanem na travniku pod cesto.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravljam, štarta še Erzo in se v podobnem dogajanju pripelje malo mimo mene.

Erzov let

Erzov let

Čez nekaj časa je v zraku še Frenk, midva pa medtem gor po Erzov avto.

Malo gruntamo, kam naprej (glede na obračajoči veter), pa Erzo hitro predlaga čisto nov cilj pri Jurščah (Stene, malo naprej od Gradca, idealno za S).

Zaparkiramo spodaj in pešaka gor. Erzo direkt čez gmajno, midva s Frenkom po kolovozu in potem čez travnato pobočje na vršni travnik, ki je čudovit (in zelo položen) start. Erzo je na drugi strani vrha. Greva z robo na vrh in vidiva Erza, ki niže spodaj postavlja na skalnem robu, pod katerim je takoj gmajna. Tudi pod razno ne grem tja dol startat, če imava na najini strani takšen lep travnik. Frenk počaka, da Erzo starta, jaz pa kar odšantam počasi nazaj.

Erzov let

Erzov let

 

Postavim. Frenk zraven mene. Pihlja ravno primerno. Potegnem in odlaufam do roba, kjer se vržem čez in odletim. Pristanem malo naprej od Erza.

Zoranov let

Zoranov let

Pospraviva. Frenka od nikoder. Čez nekaj časa javi, da piha od zadaj (JZ) in da pospravlja.

Midva se odpeljeva na Gradec (kamor naj bi pripešačil Frenk), pa skoraj nič ne piha, pa še to Z s strani. Frenk ne bo pripešačil, zato greva po njega nazaj v Juršče.

Potem gremo proti Baču (Tuščak ?, jaz navijam za Pesišče ? ). Tu nas ustavi grd, črn oblak. Gremo naprej pod Obrobo – piha od zadaj. Spomnim se na Solne (nad Ilirsko, kar je OK smer gibanja glede na predvideni Gregorjev piknik 🙂 ).

Na Solnah kaplja in vse črno naokoli. Gremo na ogled (kar daleč za hoditi). Piha OK, start še vedno neprijazen… Vendar Erzo in Frenk nabijata, da gremo po robo. Gremo po njo in ko smo nazaj, že dežuje. Midva s Frenkom se predava in nazaj v avto. Erzo še kakšne četrt ure čaka na dežju, da bo ponehalo (ker on bo startal…). Mega medtem pride v Ilirsko spodaj in nas čaka. Dež še pojača in Erzo odstopi.

Razlaz s Frenkom in združitev z Megom in v lovsko bajto pod Goljakom, kjer Gregor Primc s piknikom praznuje svojo 40tko…

Danes je S orkanski veter še močnejši kot včeraj (rdeči alarm, pa to…). Čez dan iščem luknjo z manj vetra, pa je ne najdem. Razmišljam še enkrat o Kaštelirju, pa tudi tam veter ni preveč taprav. Erzo pa se mi samo smeji …

Popoldan mi pride na misel Šentviški hrib, ki je pravi za ta veter (po smeri) in po napovedi naj bi zvečer veter malo upadel. Dogovorim se z Matejo in Lukom za večerni ogled.

Ob 18h ju poberem v Šentvidu (oblaki se redčijo in res manj piha 🙂 ) in Luka pokaže, kje lahko zapeljemo čez gmajno do konca “ceste” na polovici višine. Pešaka skozi gozd do vrha poseke. Oba z Lukom imava lahko opremo (jaz tangice+Nuptse).

Ko stopimo na poseko, oblaki spet zatesnjujejo nebo do konca, veter pa nabija s polno močjo… Kar nekaj časa čakamo in merimo. Ko Mateja nameri sunke čez 15m/s in začne kapljati, se počasi odpravimo nazaj do avta…

Smo pa bili vsaj na lepem (vetrovnem) sprehodu 🙂 …